Obrambne obveznice ali kako Leyen in Kallas militarizirata EU

Medtem ko v jedrnih članicah Evropske unije po parlamentarnih volitvah vladajo krizne razmere, se danes začenja dvodnevno zasedanje Evropskega sveta, na katerem bodo voditelji poskušali poiskati pot iz največje politično-ekonomske zagate zadnjega desetletja.

Evropski oder je pripravljen, igralci vrhunski, vložki velikanski, tveganja znatna. Poleg strateškega načrta razvoja EU so med izpostavljenimi temami vrha tudi neformalna pogajanja o razdelitvi vodstvenih funkcij ter nadaljnje financiranje vojne v Ukrajini, kar bi lahko Unija rešila z izdajo skupnih obrambnih obveznic.

Bo Le Pen torpedirala obrambne obveznice?

A za delitev skupne obrambe pred ruskim imperializmom na steroidih Vladimirja Putina se morajo strinjati vsi, tudi madžarski premier Viktor Orban in njegova italijanska kolegica Georgia Meloni. Po volilni nedelji morda celo voditeljica francoske skrajne desnice Marine Le Pen, ki dvomi o vojaškem odgovoru na rusko ekspanzijo v Evropi.

Glavni podpornik politično občutljive ideje je namreč Francija, kjer pa se vročica pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami stopnjuje do vrelišča. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki javnosti v precep ponuja sedem let 'macronizma', je v primeru zmage desnice ali levice že posvaril pred državljansko vojno.

 

 

Bo drugo gospodarstvo EU, na katerega je prek Renaulta oziroma Revoza vezana tudi prihodnost slovenske avtomobilske industrije, prešlo v krizno upravljanje? Se morda vračajo časi zloglasne trojke? Če ne drugega, tako meni minister za finance Bruno Le Maire.

Po njegovem mnenju naj bi ekonomski načrti skrajno desnega Nacionalnega zbora, ki se na lestvicah priljubljenosti vzpenja kot feniks iz pepela preživete Vichyjske Francije, državo pognali v sanacijo Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije. "Naslednji korak je že napisan: varčevanje in množično zvišanje davkov," je glede finančne politike Le Pen deterministično dejal upravljavec francoskih državnih financ.

In potem je tu gospodarski motor EU, v katerega so volitve namesto olja vlile pesek nezaupnice. Nemški kancler Olaf Scholz se je po volilnem porazu in ob napovedi trdega boja z liberalci zveznega finančnega ministra Christiana Lindnerja glede krpanja proračunske luknje za 2025 raje posvetil spremljanju nogometne reprezentance na Euro 2024.

Če že ne v politiki in gospodarstvu, ki ga pestita slabokrvna gospodarska rast in pasivna industrijska aktivnost, naj nemška poletna pravljica traja vsaj na nogometni zelenici, te dni pikro poročajo tamkajšnji mediji. Berlin uvedbi skupnega obrambnega bremena nasprotuje, saj Nemčija na splošno ni naklonjena ideji skupnih evropskih obveznic.

Bruseljske kadrovske rošade

Vložki visokega srečanja državnikov v Bruslju, ki se ga bo v imenu Slovenije udeležil premier Robert Golob, torej ne bi mogli biti višji. Negotovost političnih elit v dveh jedrnih članicah je sprožila krepitev skrajnih političnih sil na evropski ravni, ki sicer bistveno ne spreminjajo razmerja sil v evropskem parlamentu ali komisiji, a odražajo jasno kritiko Evropejcev o strateških in varnostnih usmeritvah EU.  

Tudi zaradi tega in pa nadaljevanja vojne v Ukrajini, ki so ji članice EU doslej in v prihodnje namenile že 180 milijard evrov pomoči, se bodo morali voditelji do petka poenotiti glede tega, kakšen bo sistem, ki bo Uniji v prihodnje omogočal odgovore na izzive, kot sta vojna in vnovičen izbruh pandemije prezadolženosti držav članic. 

"Od prihoda na oblast leta 2017 je Macron državo v šestih letih zadolžil za tisoč milijard evrov, medtem ko je Francija potrebovala 40 let, da se je zadolžila za dva tisoč milijard evrov," fiskalno nadlogo Francije, ki se jih otepajo tudi v mnogih drugih evropskih državah, dejal v Franciji živeči kamerunski antropolog in novinar Eyoum Nganguè.

Ali bo Bruselj podprl idejo o obrambnih obveznicah, je veliko odvisnega tudi od kadrovske sestave novega evropskega vodstva. Zato se bo na vrhu morda le potrdilo, kako so si evropske politične elite razdelile najvišje položaje v  Uniji.

Glede na neuradna poročila lahko zapišemo, da se je tresla gora, rodila pa miš. Vodenje komisije, kot kaže, ostaja trdno v rokah predsednice Ursule von der Leyen, ki bo glede strateške agende za obdobje 2024–2029 še naprej vztrajala pri krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije v luči ruske agresije na Ukrajino, širjenju EU na Zahodni Balkan ter v Ukrajino, zelenem prehodu ter antagonističnem odnosu do Kitajske ob sočasni krepitvi transatlantskih povezav z ZDA.

Pri tem pa bo zanimivo videti, kako bo na agendo vplival izid parlamentarnih volitev, kjer so povedle skrajne politične sile, ki prevzemajo poglede Kremlja na ukrajinsko vojno in so hkrati skeptične do podnebnih ukrepov ter zelenega prehoda.

Zanimanje institucionalnih vlagateljev

Bloomberg je včeraj poročal, da je v osnutku strateškega dokumenta Evropskega sveta navedeno, da bo Unija uporabila "inovativne možnosti" za financiranje povečanja izdatkov za obrambo in da potrebuje "znatna skupna naložbena prizadevanja", da bo lahko konkurirala drugim državam.

"Evropski izdatki za obrambo so se lani povečali za 4,5 odstotka in večina držav bo še morala okrepiti izdatke za obrambo, če bodo želele zadostiti zavezam Nato, ki zahteva dvoodstotni delež BDP," o vplivu degradiranih varnostnih razmer v EU meni finančni analitik Tilen Šarlah.

Ukom Nemčija nasprotuje uvedbi skupnih evropskih obrambnih obveznic, medtem ko Slovenija nima izdelanega stališča, češ da na mizi "ni konkretnega predloga".

Politični vzgibi za uvedbo dolžniškega instrumenta po vzoru pandemskega načrta za okrevanje in odpornost (NOO, 800 milijard evrov) so torej jasni, kaj pa zanimanje finančnih trgov?

Glede uvedbe skupnih obrambnih obveznic, za katerimi bi kot garant stala EU s svojim orjaškim proračunom v višini slabih 200 milijard evrov (za 2025), med institucionalnimi vlagatelji po navedbah Bloomberga vlada precejšnje zanimanje. To je posledica uspešne izdaje obveznic, s katerimi je Bruselj financiral NOO, vlagatelji pa so pričakovali, da bo uspešni precedens komisijo spodbudil k pogostejši rabi skupnega dolžniškega vzvoda.

Med drugim je Peter Domadenik, upravljavec premoženja pri Modri zavarovalnici, za Bloomberg Adria ocenil, "da bi tovrstne obveznice pod določenimi pogoji lahko bile zanimive za investitorje".

Idejo pozdravlja tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki meni, da so veliki finančni vlagatelji "precej navdušeni nad tovrstnimi varnimi obveznicami", za katere jamči nadnacionalna EU. "Verjamem, da bi ti z veseljem kupili tudi obrambne obveznice EU," je ocenil ekonomist. Toda krepitev protivojnih in evroskeptičnih čustev med evropskimi volivci pod vprašaj postavlja nadaljnje korake komisije na področju obrambe.

Evropska varnost v roke jastrebov?

Današnje srečanje pa zna biti z vidika pridobivanja podpore za izdajo skupnega dolga za potrebe krepitve evropske obrambne industrije in nadaljnje pomoči Ukrajini pomembno tudi s kadrovskega vidika. Skoraj gotovo bo namreč položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, ki je obenem odgovoren tudi za varnostno politiko, v prihodnjem mandatu prevzela estonska premierka iz družine evropskih liberalcev Kaja Kallas. Prav Kallas je skupaj z Macronom največji zagovornik izdaje obrambnih obveznic v višini 100 milijard evrov.

Voditelji EU se namreč že na marčevskem srečanju dogovorili, da bodo "preučili vse možnosti" in o praktični izvedbi projekta obveznic "poročali do junija", predsednica von der Leyen pa je ob tem poudarila, da je to "šele začetek, in ne konec razprave".

A če se z jastrebjim vodstvom EU (duet von der Leyen in Kallas) zagovornikom izdaje obrambnih obveznic obeta velika zmaga, je notranjepolitični razkol v Franciji, kjer bo vodenje vlade najverjetneje prevzela skrajna desnica, ročna zavora.

Deloma zaradi tega, ker je francoski predsednik, čigar stranka Preporod se po javnomnenjskih anketah uvršča na nezavidljivo tretje mesto, v krčevitem in negotovem boju za politično preživetje. Še bolj pa morda zaradi tega, ker se za delitev skupnega dolžniškega bremena zavzema Francija, čigar proračunski primanjkljaj je s 5,5 odstotka BDP eden najvišjih v EU, hkrati pa je njen nacionalni dolg 112 odstotkov BDP.

Takšna razmerja je denimo Italija dosegala pred krizo evra v začetku leta 2010, Francijo pa je zato komisija pred dnevi ošvrknila z opominom na čezmerne proračunske primanjkljaje.

S tem se krepi opozicijski blok, saj omenjeni ideji odločno nasprotujejo voditelji bogatejših držav s konservativnejšo fiskalno politiko. Poleg Nizozemske, Danske, Švedske in Avstrije je tu daleč najpomembnejša Nemčija, medtem ko Slovenija po pojasnilih kabineta predsednika vlade nima stališča, saj "na mizi ni nobenega konkretnega predloga".

Nazorske razlike Scholzeve vlade so še dodatno poglobile zadrege s sprejemanjem proračuna za prihodnje leto in rekordno nizka javnomnenjska podpora semaforske koalicije, manjšinski partner FDP pa je postal jeziček na tehtnici.

Če Lindnerjevi liberalci nasprotujejo vnovični zamrznitvi dolžniške zavore, s katero bi lahko vlada zaobšla omejitev na dodatno zadolževanje in tako le pokrpala 40-milijardno luknjo v zveznem proračunu, kar ti celo pogojujejo z odhodom iz koalicije, je skoraj neverjetno, da bo oslabljeni kancler na evropskem srečanju privolil v predlog, ki predvideva prevzemanje dodatnih dolžniških bremen. Varnost ima svojo ceno, politično preživetje tudi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar