Mojmir Mrak: Svet se spreminja, bomo za mizo ali na mizi?

V zadnjih letih je geopolitika postala pomembna tema v poslovnih krogih. Leta 2022 je kar 93 odstotkov multinacionalk poročalo o izgubah, povezanih z geopolitičnim tveganjem, leta 2020 pa le 35 odstotkov, je povedal profesor ekonomije Mojmir Mrak. "Pred zgolj petimi leti se o geopolitiki sploh ne bi pogovarjali," je na bančni konferenci minuli teden povedal Mrak.

Mednarodna podjetja, ki so desetletja lahko "lebdela nad prepiri posameznih držav", so spoznala, da se je to "čarobno obdobje" končalo, je bančnikom povedal Mrak. Izvršni direktorji podjetij S&P 500 in njihovi namestniki so besedo geopolitika lani uporabili 12 tisočkrat ali trikrat več, kot le dve leti pred tem.

Globalizacija peša

"Povečujejo se zavarovanja pred geopolitičnimi tveganji, podjetja ta vidik vgrajujejo v sistematični nadzor tveganj," je povedal Mrak. Gre za zelo širok razpon sprememb, od vojaških, političnih do socialnih in drugih.

Geopolitična tveganja, ki se pojavijo po večjih spremembah vojaške moči, imajo lahko zelo dolgoročne posledice tako za posamezno državo kot za celotno mednarodno skupnost. Sistem globalnega upravljanja, ki je temeljil na razmeroma jasnih pravilih, se spreminja v sistem "posameznih transakcij".

Hkrati s tehnološkim razvojem globalizacija peša, vloga mednarodnih organizacij je manjša, krepijo se regionalni bloki. "Ekonomija vse bolj postaja orodje za doseganje drugih strateških ciljev," je povedal Mrak. Pretekla prizadevanja za vstop Kitajske v svetovno ekonomijo so se zdaj spremenila v poskuse omejevanja Kitajske.

Ekonomija ni več edini dejavnik pri odločanju za investicije, kar bo imelo posledice na učinkovitost poslovanja. Zaradi tega bo strukturno višja tudi stopnja inflacije. Če proizvodnjo obvladuje Kitajska, bo lahko dobrine prodajala po cenah, ki bodo prilagojene njenim interesom, je povedal Mrak.

Dva bloka: ZDA in Kitajska

Podjetja na te izzive odgovarjajo s skrajševanjem dobavnih verig. Besed, kot sta nearshoring (selitev proizvodnje v bližje  države) ali reshoring (selitev proizvodnje v matično državo), pred petimi leti v besednjakih podjetij sploh še ni bilo, zdaj pa ZDA svoje dobavne verige selijo na primer v Mehiko in druge bližnje politično "kompatibilne" države.

Svet se po mnenju profesorja Mraka postopoma deli na dva velika bloka, čeprav nista formalno določena. V tistega pod vodstvom ZDA se uvršča tudi Evropa, drugi blok bo vodila Kitajska, vanj spadajo še Rusija in druge članice skupine BRICS ter Iran in Savdska Arabija. "Posledice razdeljevanja v dva bloka so lahko za gospodarstvo precej neprijetne," ocenjuje Mojmir Mrak.

Kitajska valuta juan postaja vse bolj razširjeno plačilno sredstvo v mednarodni trgovini, nafta, na primer, se ne plačuje več izključno v dolarjih. Dolar sicer še ostaja globalna rezervna valuta, tudi zato, ker ima Kitajska še vedno 80 odstotkov rezev v dolarjih.

Sistem, ki temelji na pravilih, je pisan na kožo Evrope, poudarja Mojmir Mrak. Evropo namreč sestavljajo majhne države, ki lahko na svetovni ravni svoje interese enakopravno uveljavljajo le v okviru EU. "Evropa je sestavljena iz majhnih držav in držav, ki še ne vedo, da so majhne," je Mrak citiral enega od evropskih politikov.

Tveganja za evropsko gospodarstvo so velika

Tudi velike evropske države globalno niso veliki igralci, zato prehod v nov sistem pomeni za Evropo večjo grožnjo kot za ZDA in Kitajsko. Evropa je tudi bolj zunanje odprto gospodarstvo, kot sta gospodarstvi ZDA in Kitajske, pravi Mrak.

Prehod na večpolaren svet je izziv za EU, saj se morajo države med seboj vedno dogovoriti, zato so odzivi EU počasnejši. V velikih krizah se je Evropa dobro odzvala, kot primer je Mrak navedel grško dolžniško krizo in epidemijo covida. "Sedanja kriza upada konkurenčnosti evropskega gospodarstva je bolj zahtevna, saj ne bo udarila z danes na jutri." Težave se zavedamo, a še ne vemo, ali smo pripravljeni sprejeti potrebne ukrepe, je bančnikom povedal Mrak.

Evropa mora ukrepati hitro, časa ni več veliko, meni Mrak. "V prihodnjih letih se bo pokazalo, ali bo Evropa za mizo globalnih igralcev ali pa bo na mizi. Vemo, kaj se dogaja s tistim, ki je na mizi," je bil slikovit Mrak.

Evropa se mora zavedati, da varnostnega dežnika ZDA ne bo imela več, vsaj ne tako velikega kot v preteklosti. "Menim, da bistvene razlike med Bidnom številka dve in Trumpom številka dve ne bo," je o prihodnjih volitvah v ZDA povedal profesor Mojmir Mrak. ZDA se strateško selijo v Azijo, "v Evropi bomo morali sami upravljati svoje težave."

Slovenija premalo sodeluje pri odločanju v Bruslju

Za Slovenijo je življenjskega pomena, da je EU "za mizo", na globalnem prizorišču je opozoril Mrak, slovensko gospodarstvo je namreč izjemno odprto, kar 80 odstotkov GDP izvozi. "Mi evropski trg razumemo kot nekaj danega, pa ni nujno tako." Posledice zapiranja mej smo lahko občutili pri epidemiji covida.

Slovenija svojih izzivov ne more reševati sama, zato bi morali biti bolj aktivni v Bruslju. "To, da nimamo več Adrie Airways, je resna težava," pravi Mrak, saj pot v Bruselj traja predlogo, zato predstavniki Slovenije pogosto ne sodelujejo pri sprejemanju odločitev. "Zdaj nas pri pomembnih pogovorih skoraj ni," je še opozoril Mojmir Mrak, profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.