Macronov hazard, Scholzev kadaver in pasivnost ECB. Kako blizu zloma je EU?

Francoski nogometni superzvezdnik Kylian Mbapee, čigar vrednost je ocenjena na 170 milijonov evrov, je ob robu evropskega nogometnega prvenstva dejal, da je njegova domovina pred odločilnimi trenutki. "Skrajneži so pred vrati oblasti. Imamo priložnost, da izberemo prihodnost naše države," je v politično obarvanem govoru na predvečer uvodne tekme Francije svoje sorojake pozval prvi mož les bleus.

Čeprav francoski nogometaši upravičijo status favorita in osvojijo naslov nogometne supersile, Francozi to poletje ne bodo imeli veliko razlogov za slavje. Spoprijeti se bodo morali z najglobljo politično krizo v zadnjih nekaj desetletjih, za katero se zdi, da nepovratno metastazira v ekonomsko.

Še dobro, da so tu zanesljivi in racionalni Nemci. Ali pač, saj je prvo gospodarstvo EU iz blokovske lokomotive čez noč nazadovalo v gospodarskega bolnika Evrope; volitve EU pa so 'semaforski koaliciji' kanclerja Olafa Scholza kvečjemu zadale usoden udarec notranjepolitične krize. Številni si pri tem zastavljajo doslej nepojmljivo vprašanje: ali lahko krizne razmere v jedrnih članicah zamajejo projekta EU in evro?

Težave v Macronovem 'raju'

Predsednik Pete republike Emmanuel Macron je namreč po hudem porazu liberalcev na volitvah za evropski parlament za to nedeljo sklical predčasne parlamentarne volitve. Tvegana poteza razvpitega hazarderja lahko parlament in posledični premierski položaj potisne v roke populistov na desni ali levi, kar lahko poveča političnogospodarsko negotovost ne samo v Franciji, ampak tudi v EU. "Če bi vlado prevzela stranka Nacionalni zbor, bi lahko ogrozila možnosti ponovne izvolitve sedanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen," francosko notranjepolitično krizo v širši kontekst postavlja ekonomist Jože P. Damijan.

Njegov kolega z ekonomske fakultete v Ljubljani Mitja Kovač je za Bloomberg Adria izrazil upanje, da bi izid evropskih volitev lahko privedel do slovesa "konceptualno zgrešenega in zbirokratiziranega zelenega prehoda ter preusmeritev k bolj tržno temelječim gospodarskih politikam zelenih inovacij in konkurence". A po dogajanju v Franciji in Nemčiji, kjer so vladajoče zmerne politične sile doživele hud poraz, skrajni populisti pa razcvet, EU čaka vse prej kot preporod.

Bloomberg Mercury Vodja poslanske skupine in de facto ideologinja desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen je dejala, da bo ob morebitni zmagi oblikovala vlado narodne enotnosti za odpravo "katastrofalnih razmer".

Nemško politično vodstvo je namreč po volitvah EU prav tako zajela kriza nezaupnice, saj se koalicija v občutljivem obdobju sprejemanja proračuna za 2025 sooča z najnižjo javnomnenjsko podporo doslej. To bi lahko že tako skeptične liberalce finančnega ministra Christiana Lindnerja spodbudilo k izstopu iz koalicije, Scholzevo vlado pa spremenila v politični kadaver. Francijo kot drugo jedrno in ustanovno članico EU ter zveze Nato medtem prežemajo mrzlična preigravanja pozicij glavnih političnih akterjev, ki v boju za oblast dnevno sklepajo nova in razdirajo stara politična zavezništva na desni in levi.

Macron je po oceni v Franciji živečega kamerunskega antropologa in novinarja Eyouma Nganguèja "razdrobil Francijo in ogrozil zdravstveni sistem". Čeprav je inflacija nizka, pa je kupna moč "v prostem padu", meni in dodaja, da so cene nepremičnin, hrane in energije "na tisoče Francozov pahnile v revščino".

Mojmir Mrak: 'S frexitom je konec EU'

Vodja poslanske skupine in de facto ideologinja Nacionalnega zbora Marine Le Pen je dejala, da bo ob morebitni zmagi oblikovala vlado narodne enotnosti za odpravo "katastrofalnih razmer". S tem je imela v mislih socialne in ekonomske razmere v državi, ki skupaj z Nemčijo tvori političnogospodarski motor vseevropskega projekta. "Politična sredina se ni dovolj ukvarjala s socialnimi vprašanji, z vsakodnevnimi skrbmi Francozov," meni predavatelj filozofije in poznavalec Francije Edvard Kovač. "Če politika nima posluha, potem ljudje volijo skrajnosti, zato se relativna večina v parlamentu nasmiha Le Pen," dodaja.

"Zdi se, da Nacionalni zbor podpirajo številni, tudi priseljenski in protirasistični krogi, ki se želijo znebiti Macrona," pravi novinarski kolega Eyoum. Kljub temu bo po njegovem mnenju stranka "težko dobila absolutno večino". Kot najslabši izid volitev vidi tretjinsko porazdelitev glasov med tremi političnimi bloki, čigar posledica bi bila "institucionalna blokada".

Če bi prišlo do okvare nemško-francoskega vlaka ali izstopa Francije iz EU (frexit), za kar se je doslej zavzemala Le Pen, bi to bil konec EU, meni ekonomist Mojmir Mrak. Predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani sicer meni, da je to trenutno malo verjetno, a kljub temu priznava, da je "nestabilno vodenje v dveh ključnih državah velika težava za EU".

Le Pen: Preobrazba à la Meloni

Skrb vzbujajoče niso zgolj namere Le Pen o izstopu iz EU, saj pod vprašaj postavlja tudi evrsko območje, ne nazadnje pa skrbijo njene povezave in koketiranje z neoimperialnim režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav pred volitvami mrzlično izvaja 'normalizacijo' najbolj spornih stališč in ubira kameleonsko pot italijanske ideološke somišljenice, premierke Giorgie Meloni, njena preobrazba finančnih trgov doslej ni prepričala.

Skepsa do ekonomske politike Le Pen, ki zajema zvišanje pokojnin, socialne podpore, subvencioniranje energije in celo renacionalizacijo avtocest, je velika. To je voda na mlin Macronu, ki poskuša odigrati tvegani gambit: parlament je pripravljen prepustiti populistom, pri čemer računa, da bi se ti opekli z reševanjem zatečenega stanja državnih financ. V kriznih razmerah bi lahko deloval kot rešitelj, toda ob tem ne gre pozabiti, da je klavrno stanje gospodarstva posledica njegove taktirke. Drugo gospodarstvo Evrope namreč pestita čezmerni primanjkljaj in naraščajoči dolg, tudi nizka brezposelnost je po oceni Eyouma utvara, saj je bilo "na tisoče ljudi izbrisanih s seznamov iskalcev zaposlitve".

Toda komisije in celo monetarnih oblasti ECB namere populistov z leve in desne ne prepričajo, saj si ti v ozadju prizadevajo za ohranitev aktualnega statusa quo. Denimo nedavni opomin Evropske komisije, s katerim je ta Francijo in nekatere druge države članice, med njimi tudi Slovenijo, opozorila na čezmerne proračunske primanjkljaje.

Nadalje je tu ECB, ki svojemu mandatu navkljub pred volitvami ne bo intervenirala in zmanjšala izjemnega pritiska na francoski državni dolg. Zaradi negotovosti se je razlika med donosi francoskih in nemških 10-letnih obveznic povzpela na najvišjo vrednost po letu 2012.

Emisijska banka je v zadnjih letih sicer večkrat posredovala na trgih državnih obveznic, da bi omejila donose, najbolj očitno sredi leta 2022, ko je kupila italijanski in španski dolg. Vzvode torej ima, vprašanje pa je, zakaj jih ne uporabi zdaj, ko Macron ob zmagi populistov svari pred "državljansko vojno".

Francijo, Nemčijo in razdeljeno EU čaka dolgo in vroče poletje. Ne zaradi nogometa, ampak zadreg, na katere nobena od političnih elit nima dokončnega odgovora. Zato se krepijo pričakovanja, da bo za EU "naslednjih pet let ključnih, in če ne bo sprejela določenih odločitev, bo tudi to odločitev – da je pri pomembnih vprašanjih ne bo za mizo", o čereh razcepljenosti bloka sklene Mrak.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar