Evropska komisija Francijo in Italijo graja zaradi velikih primanjkljajev, kar je pomembno tudi zaradi bližajočih se francoskih volitev. Zaradi proračunskih primanjkljajev nad triodstotno mejo so v Bruslju opozorili sedem držav članic, poleg omenjenih dveh še Romunijo, Belgijo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovaško.
Zanje velja tako imenovani postopek čezmernega primanjkljaja, države pa morajo izvesti določene ukrepe, sicer jih lahko doletijo denarne kazni. "Izzivi fiskalne vzdržnosti so kratkoročno majhni v vseh državah članicah EU, medtem ko so srednje- in dolgoročno povečani v več državah," je dejala komisija. Danes so podali nove smernice državam v okviru spomladanskega svežnja.
Od naštetih držav največ pozornosti pritegneta Francija in Italija zaradi svoje velikosti kot drugo oziroma tretje največje gospodarstvo v evrskem območju. Pri obeh javni dolg presega 100 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Francoski predsednik Emmanuel Macron je po hudem porazu njegove stranke na evropskih volitvah razpustil parlament, kar je botrovalo k povečanju razlike v zahtevani donosnosti na francoske in nemške obveznice.
Preberi še
Kako zadolžene so bile lani evropske države in kam se uvrščamo?
V evrskem območju se je delež državnega dolga v BDP od koncu lanskega leta znižal na 88,6 odstotka.
22.04.2024
Države EU se bodo lahko počasneje razdolževale
Države z dolgom med 60 in 90 odstotki BDP bodo morale zadolženost zmanjšati povprečno za polovico odstotne točke.
12.02.2024
V tretjem četrtletju 2023 v EU nižja primanjkljaj in dolg, v Sloveniji višja
Eurostat poroča o javnih financah v državah EU
22.01.2024
Politična napetost prinaša vse večjo pozornost na fiskalne izzive države, ki so prejšnji mesec dosegli vrhunec z znižanjem bonitetne ocene s strani bonitetne agencije S&P. Razlika med zahtevanima donosoma se je po objavi poročila povečala za dve bazični točki in je pri 79 bazičnih točkah, kar je največ od leta 2017.
Nekateri vlagatelji pravijo, da bi vrzel lahko sčasoma dosegla 100 bazičnih točk, taka raven pa je bila nazadnje zabeležena, ko je bila kriza državnega dolga v evrskem območju v polnem razmahu.
V nasprotju z Macronom, čigar stranka je bila poražena na volitvah v Evropski parlament v začetku tega meseca, se podpora italijanski premierki Giorgii Meloni veča in ima močno večino. Toda vlada v Rimu je obremenjena s posebno težko dediščino pandemije, ki je državo prizadela pred mnogimi drugimi in nato navdihnila ukrep za prenovo domov, imenovan superbonus, ki naj bi v prihodnjih letih močno vplival na javne finance.
ECB prav tako poziva k zmanjševanju dolga
Gledano naprej spomladanska gospodarska napoved za leto 2024 predvideva rast BDP letos v višini odstotka v EU in 0,8 odstotka v evrskem območju, na podlagi močnega trga dela in dinamične zasebne potrošnje. Leta 2025 naj bi se rast še pospešila na 1,6 odstotka v EU in na 1,4 odstotka v območju evra. Inflacija naj bi se medtem znižala s 6,4 odstotka lani na 2,2 odstotka v prihodnjem letu.
Priporočila za posamezne države določajo, da bi morale države članice izvajati preudarne fiskalne politike z zagotavljanjem, da je rast neto odhodkov leta 2025 in pozneje skladna z zahtevami glede fiskalnega pravila v okviru novega okvira upravljanja.
Konkretno to pomeni, da bi morale države članice z javnim dolgom nad 60 odstotkov BDP ali primanjkljajem nad tremi odstotki BDP zagotoviti, da je rast neto odhodkov omejena na stopnjo, po kateri se razmerje med javnim dolgom in BDP srednjeročno znižuje, medtem ko se tudi javnofinančni primanjkljaj zniža pod tremi odstotki BDP in ga srednjeročno ohrani pod to vrednostjo.
Slovenija je letos uvrščena med sedem držav, katerih predvidena fiskalna politika v letu 2024 je skladna s priporočili Sveta EU. Komisija ocenjuje, da se bo primanjkljaj sektorja država letos znižal na 3,3 odstotka BDP, javni dolg pa na 68,4 odstotka BDP. Ne glede na to pa so v Bruslju Sloveniji priporočili, naj okrepi gospodarsko konkurenčnost, med drugim z naslavljanjem pomanjkanja delovne sile in izboljšanjem pogojev za investicije.
Tudi Evropska centralna banka (ECB) je članice območja evra pozvala, naj začnejo nemudoma zmanjševati dolg ob spopadanju z dolgoročnimi težavami predvsem zaradi staranja prebivalstva, izdatkov za obrambo in podnebnih sprememb.
Naslednja faza v postopku čezmernega primanjkljaja bo predložitev srednjeročnih načrtov s strani držav do 20. septembra, ki se zavežejo k zgornji meji rasti neto porabe za naslednja štiri leta, nato pa bodo v novembru objavili ocene teh načrtov s strani komisije.