.webp){kind=icon}
Ministri za energetiko držav članic Evropske unije so danes dosegli politični dogovor o zmanjšanju porabe zemeljskega plina za 15 odstotkov. Na srečanju v Bruslju so dali zeleno luč predlogu za prostovoljno zmanjšanje porabe plina v naslednjih mesecih, je v objavi na Twitterju sporočilo češko predsedstvo EU.
Potem ko je Gazprom včeraj napovedal, da bo ponovno zmanjšal pretok po plinovodu Severni tok, so države hitro dosegle dogovor. Zaradi zmanjšane dobave plina je verjetnost, da bi EU dosegla 80-odstotno napolnitev plinskih rezerv, manjša. S tem se je povečala nujnost zmanjšanja potrošnje. Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobave plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno zmanjšanje porabe postalo obvezno.
Načrt določa, da je 15-odstotni cilj obvezen v izrednih razmerah – kot bi bila na primer resna motnja v dobavi plina iz Rusije. Izjema so posebej ranljive države, ki niso povezane z omrežjem drugih članic, in tiste, ki so pomemben del evropskega omrežja.
Uredba, o kateri so se dogovorili ministri, predvideva določitev cilja, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.
Minister Kumer: Nujnost hitrega in solidarnostnega ukrepanja
Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU predlagala na lastno pobudo ali na zahtevo petih članic. Države bodo morale sprožitev ukrepa potrditi s kvalificirano večino, kar pomeni potrditev najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU.
V imenu Slovenije se je srečanja udeležil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki je izrazil podporo Slovenije ukrepom, hkrati pa je izpostavil nujnost hitrega, premišljenega in solidarnostnega ukrepanja.
STA
"Ključnega pomena je, da so skoraj vse članice dale jasno sporočilo, da je dogovor izjemno pomemben za krepitev in izvajanje evropske solidarnosti in enotnosti," je ob robu zasedanja dejal minister Kumer.
Minister za infrastrukturo je na zasedanju omenil tudi krepitev različnih ukrepov v zvezi z učinkovito rabe energije in potrebo po nadaljnjem spodbujanju menjave energentov. Spomnil je tudi na zavezanost držav članic k sklenitvi solidarnostnih sporazumov o oskrbi s plinom.
Dogovori med sosedami
Slovenija in Italija sta namreč pred kratkim podpisali in tudi že ratificirali takšen sporazum. Slovenija je podobna predloga poslala tudi našima drugima plinsko povezanima sosedama – Avstriji in Hrvaški –, katerih odziv še čakamo. Ob robu zasedanja je minister v zvezi s solidarnostnim sporazumom spregovoril tudi s hrvaškim ministrom in avstrijsko ministrico.
"Optimističen sem, da bomo z intenzivnim delom do rezultatov prišli še pred ogrevalno sezono," je še dejal minister Kumer.
Pred srečanjem so Italija, Madžarska, Poljska, Portugalska in Španija izrazile zaskrbljenost glede ciljev zmanjšanja porabe. Omenjale so že doseženo zmanjšanje povpraševanja, pomanjkanje plinskih povezav z drugimi državami in dejstvo, da so odločitve o energiji običajno v nacionalni pristojnosti. Kot je razvodno iz tvita zunanjega ministra Luksemburga Caluda Turmesa, je proti sprejetju dogovora konec koncev glasovala zgolj Madžarska.
