.webp){kind=icon}
Pred evropskimi kapitalskimi trgi sta odločilna dva dneva - razrešitev italijanske politične drame in odločitev ECB. Italijanski premier Mario Draghi je ob 9.30 nagovoril senat, potem ko je prejšnji teden ponudil odstop, a ga predsednik Sergio Mattarella ni sprejel. Rimskemu senatu je premier povedal, da je skrhano koalicijo mogoče obnoviti, s čimer je zmanjšal zaskrbljenost, da bo zapustil vlado ter Italijo pahnil v politični in gospodarski kaos. Po njegovih komentarjih so se trgi okrepili.
Sledilo bo glasovanje o zaupnici, nakar bo o zaupnici glasovala še poslanska zbornica. Potem si bo Draghi, če mu bo izglasovana zaupnica, lahko premislil glede odstopa. Njegov naslednji govor je pričakovan ob 17. uri.
V znamenju optimizma pred Draghijevim govorom so vlagatelji kupovali italijanski dolg, s čimer so znižali zahtevano donosnost na desetletne obveznice. Tako se je razpon med zahtevano donosnostjo na italijanske in nemške desetletne obveznice prvič po enem tednu zmanjšal pod 200 bazičnih točk.
Preberi še
ECB rožlja z orodjem za preprečitev dolžniške krize
Novo orodje ECB za boj proti velikim razlikam med stroški zadolževanja evrskih držav utegne doživeti prvi preizkus še pred uradnim začetkom delovanja.
18.07.2022
Draghi vztraja pri odstopu
Draghi ni pripravljen ponovno premisliti o nadaljevanju in iskanju podpore v parlamentu, zato pričakujejo, da bo v sredo ponovno ponudil odstop.
15.07.2022
ECB razmišlja o dvigu obrestne mere za 50 bazičnih točk
Ta četrtek, 21. julija, zaseda svet ECB, ki naj bi prvič po desetih letih dvignil obrestno mero. Zdaj preigravajo scenarij dviga za 50 bazičnih točk.
17.07.2022
Gobbo: 'Lagarde ni tako premetena in dobra ekonomistka kot Draghi'
Predsednik nadzornega sveta Cinkarne Celje pravi še, da se v ZDA nihče ne pripravlja na recesijo.
04.07.2022
Lahko Italija zamaje odločitev ECB?
Italijanska politična drama se odvija ravno dan pred odločitvijo Evropske centralne banke (ECB) glede dviga obrestnih mer. Draghijev odhod z mesta premiera bi lahko zapletel nalogo ECB, saj bi višje obrestne mere podražile zadolževanje Italije, kjer so zahtevane donosnosti desetletnih obveznic že tako med višjimi v Evropi.
Odstop Draghija bi najverjetneje pomenil predčasne volitve in državo pahnil v politično in gospodarsko negotovost. Številni nekdanjega šefa Evropske centralne banke pozivajo, naj ostane na položaju do rednih volitev prihodnjo pomlad, saj je to ključno tudi zaradi priprav na koriščenje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje. Naj ostane premier, je Draghija med drugim pozvalo 1.600 županov in številni poslovneži.
Če bo Draghi kljub izglasovani zaupnici odstopil, bodo Italijani konec septembra ali v začetku oktobra odšli na predčasne volitve. Kljub temu italijanska politična drama verjetno ne bo preprečila dviga obrestnih mer ECB za 50 bazičnih točk, kar napovedujejo trgi.
Ranljivost Italije se je sicer pokazala prejšnji mesec, ko je postalo jasno, da bo Evropska centralna banka začela dvigovati obrestne mere in je donosnost na italijanske državne obveznice prvič po letu 2014 poskočila čez štiri odstotke.
"Razmere v Italiji so bile vedno prikazane slabše, kot v resnici so. Menim pa, da bo recesija v Italiji hujša od recesije v EU. In tudi inflacija bo višja. Toda Italijani, tu imam v mislih zasebni sektor, so nizko zadolženi in imajo ogromno bogastva, ki je podcenjeno," je v intervjuju za Bloomberg Adria razmere pri naših zahodnih sosedih komentiral Maria Gobba, predsednik nadzornega sveta Cinkarne Celje, ki z družino živi v Washingtonu, po rodu pa je Italijan.
