Sredi praznovanja dneva neodvisnosti v ZDA smo zmotili Maria Gobba, predsednika nadzornega sveta Cinkarne Celje, ki z družino živi v Washingtonu.
Gobbo ima desetletja izkušenj na svetovnih finančnih trgih. V svoji dolgoletni karieri je deloval v več mednarodnih finančnih institucijah, med drugim v investicijskem bančništvu pri Lazard Brothers v Londonu, kjer je bil odgovoren za področje prevzemov in združitev ter finančnega svetovanja v Srednji in Vzhodni Evropi s poudarkom na farmaciji in energetiki. Vodil je ekipo na področju bioloških znanosti pri Natixis Bleichroeder v New Yorku, kjer je sodeloval v procesih uvrstitve farmacevtskih in biotehnoloških družb na borzo Nasdaq. Prav tako je vzpostavil oddelek za neposredne lastniške naložbe v podjetja, aktivna na področju bioloških znanosti, pri Mednarodni finančni korporaciji (IFC), podružnici Svetovne banke za zasebni sektor. V zadnjih letih je aktiven kot svetovalec ali član upravnih odborov v številnih družbah v ZDA in EU, tudi v Sloveniji, kjer je bil v predhodnem mandatu tudi član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav.
Zmotili smo vas na dan, ko praznujete neodvisnost. Kje in kako boste praznovali?
Praznoval bom na precej tradicionalen način. Z najbližjimi bomo pripravili piknik na travniku pred majhno hišo, ki smo jo najeli blizu jezera v Tennesseeju. Obe moji hčeri in sin so tu, prav tako moji vnuki, žena, zet in pes mojega sina. Večina članov družine je vegetarijancev, zato bomo na žar verjetno vrgli zelenjavo in klobase iz soje. Večina Američanov sicer na ta dan prisega na hamburgerje in hot dog. Z družino smo na ta dan pred leti prirejali zabave z družino in prijatelji. Ker živimo v Washingtonu, smo nekajkrat sedeli tudi na Constitution Avenue blizu Kapitolskega griča, da bi si ogledali dolg in spektakularen ognjemet. Spomnim se, kako je na nas deževal pepel iz ognjemeta!
Zdi se, da je Amerika zadnje čase precej razdeljena – tudi zaradi odločitev vrhovnega sodišča glede prepovedi splava in nošenja orožja … Bo vzdušje zaradi tega manj praznično?
Na kratko, da. Več prijateljev se je zato odločilo, da bodo letos manj "veseljačili", saj so redki zadovoljni s smerjo, v katero gredo ZDA, še posebej z nekaj zadnjimi odločitvami Vrhovnega sodišča ZDA. Moja družina ne pozna veliko republikancev in še manj skrajno konservativnih republikancev. Večina naših prijateljev je demokratov, ki so zaradi odločitev sodišča zelo razburjeni in razočarani. Mislim, da je v naši mali skupnosti malo takih, ki verjamejo, da ima vrhovno sodišče še kaj kredibilnosti. Najbolj neugodno je, da se zmerni republikanci pomikajo vse bolj levo; in demokrati jim to dopuščajo.
Kakšen je vaš pogled na vse višjo inflacijo; ta je dosegla 40-letni rekord? Kako je videti življenje pri vas v luči vse večjih podražitev?
To je zame težko vprašanje, saj sem živel v 80. letih, ko je bila inflacija v Italiji 18-odstotna, v ZDA pa med 10 in 12 odstotki ter v nekdanji Jugoslaviji tisočodstotna. Zato mislim, da jo bomo zvozili. Toda za večino ljudi, zlasti za tiste, ki so rojeni po letu 1980, ali tiste, ki se spomnijo le obdobja nizke inflacije, je zelo težko. Dvigujejo se cene, zlasti hrane in goriva, kar močno škoduje afroameriški skupnosti in revnim. Skoraj povsod je zelo slabo urejen javni prevoz, razen v New Yorku, Bostonu, Philadelphii, Chicagu in drugih velikih mestih. Tudi hrana predstavlja velik odstotek porabe revnih in manj premožnih. Povečali se bodo tudi stroški dela, predvsem zaradi tega, ker se je inflacija držala na nizkih ravneh, plače pa niso dohajale izboljšav produktivnosti. Od tega so imeli koristi le super premožni v ZDA.
Vse več je napovedi, da se bliža recesija. Kako se na to pripravljate v ZDA?
V ZDA se še nihče ne pripravlja na recesijo. Večina ljudi je v zadnjih letih videla samo rast finančnih trgov in vsi so imeli službo. Poleg tega je vprašanje, kaj lahko ljudje v resnici storijo. Mislim, da nihče ni pripravljen.
Ali menite, da bo ameriška centralna banka (Fed) pahnila Ameriko v recesijo, da bi ustavila inflacijski cunami?
Ne. Fed ni kot Evropska centralna banka (ECB), bolj ali manj je neodvisna od različnih vlad. Tako ali drugače Fed ne bo povečal obrestnih mer tako hitro, kot pravijo. Nekateri celo napovedujejo, da bo Fed jeseni zniževal ključne obrestne mere.
Mislim, da se bo inflacija umirila, če bodo logistična ozka grla postala bolj pretočna. ZDA niso kot Evropa. Evropa je odvisna od ruske nafte in plina. Zagotovo pa bo boj z inflacijo zelo težak.
Čeprav se očitno v ZDA nihče ne pripravlja na recesijo, pa je verjetnost nastanka recesija vse večja, celo več kot 70 odstotkov, napovedujejo analitiki. Kako globoka bo po vašem mnenju recesija - približno tako kot leta 2008?
Osebno menim, da recesija ne bo tako globoka kot leta 2008, vendar bo okrevanje v ZDA dolgotrajnejše in težavnejše.
Pravijo, da če Amerika kihne, se lahko prehladi cel svet. Bi nas v Evropi moralo skrbeti za vaše zdravje?
Kot sem že omenil, menim, da inflacija in recesija v ZDA ne bosta tako visoki oziroma tako boleči kot v Evropi. Če pogledamo stopnjo brezposelnosti, gre ZDA dobro; ne prihaja do velikih upadov povpraševanja ali ponudbe. Ekonomist, za katerega se zdi, da je imel prav, je bil na moje veliko presenečenje Larry Summers. Napovedal je stagflacijo in do nje je prišlo, čeprav so bile napovedi drugačne. Nisem pa prepričan o globini dna in o tem, koliko časa bo trajalo, da se ZDA rešijo objema stagflacije. Evropa je v veliko slabšem stanju, saj ni videti, da bi se vojna v Ukrajini kmalu končala.
Ste tudi ponosen Italijan. Italija je po mnenju ekonomistov in centralnih bankirjev najbolj rizična država v Evropi.
Neumne misli. Ne ker sem "ponosen Italijan", kot pravite. Sam sebe vidim bolj za "državljana sveta". Toda razmere v Italiji so bile vedno prikazane slabše, kot v resnici so. Menim pa, da bo recesija v Italiji hujša od recesije v EU. In tudi inflacija bo višja. Toda Italijani, tu imam v mislih zasebni sektor, so nizko zadolženi in imajo ogromno bogastva, ki je podcenjeno.
Omenili ste že, da bo imela Evropa tudi zaradi vojne v Ukrajini večje težave. Pa vendar, kakšen je vaš splošen pogled na Evropo in na monetarno politiko ECB?
Evropa gre skozi zelo težavno obdobje z vse večjo verjetnostjo nastanka recesije in visoko inflacijo ter pravzaprav brez pravega odgovora na težave glede ruskega plina. Toda videti je, da je zaradi ruske agresije v Evropi nekaj enotnosti in moči. ECB se je po krizi leta 2008–2009 odzvala prepočasi. In tudi sedaj je njen odziv prepočasen, saj bi morali že lani začeti z dvigovanjem ključnih obrestnih mer. Fed se je na težave odzval z dvigom obrestnih mer, kar je po mojem mnenju tudi glavni razlog za hitro okrevanje v ZDA. Nisem prepričan, da je Christine Lagarde (prva dama ECB, op. a.) tako premetena in dobra ekonomistka kot Mario Draghi (nekdanji prvi mož ECB, zdaj predsednik italijanske vlade, op. a). Toda ECB se bo nekako izvlekla, Nemci si ne morejo privoščiti, da bi evro propadel.
Stalno ste na poti med ZDA in Slovenijo, kjer ste prvi nadzornik v Cinkarni Celje. V kakšni kondiciji sta po vašem mnenju Slovenija in slovensko gospodarstvo?
Slovensko gospodarstvo je, koliko mi je znano, v precej dobri kondiciji. Slovenija je dobro prestala kovidni šok, ki je sicer najbolj prizadel turizem, eno od glavnih izvoznih storitev. A kot mi je nedavno nekdo rekel, imam "asimetričen" pogled na slovensko gospodarstvo in pravzaprav ne vem, kako živijo in delajo manj premožni Slovenci. Vendar sem optimist, saj se v Sloveniji ustvarjajo središča inovacij v informacijski tehnologiji, zdravstvu in proizvodnji. Tudi zavarovalništvo in bančništvo se držita bolje od pričakovanega, celo bolje kot v Italiji ali kateri od okoliških držav. Morali bi biti ponosni na to, kar gradite.
Kaj bi morala biti po vašem mnenju prioritetna naloga naše nove vlade?
To je težko vprašanje za premalo obveščenega tujca. Zdi se mi, da bi morala biti naloga številka ena menjava ruskega plina z obnovljivimi viri energije in plinom iz drugih držav. Boj proti inflaciji bi lahko bila naloga številka dve. Toda tisto pravo vprašanje je, kako se tega lotiti. ECB v svojih rokah drži večino niti, kar se tiče monetarne politike. Ozka grla ponudbe na eni strani dvigujejo inflacijo in upočasnjujejo rast, medtem ko se na drugi strani krivulja agregatne ponudbe premika v levo navzgor. To pa je na žalost v večini primerov izven moči vlade.