V proračunu občutna rast subvencij in investicij, primanjkljaj 1,3 milijarde evrov

Državni proračun je imel od januarja do novembra letos 11,6 milijarde evrov prihodkov in 12,9 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj pa je znašal 1,3 milijarde evrov. Glede na enako obdobje lani še naprej izrazito rastejo subvencije in investicije, medtem ko je rast socialnih transferjev zaradi ugodnih razmer na trgu dela zmerna, so sporočili z ministrstva za finance.

 

 

Odhodki so se glede na enako lansko obdobje zvišali za 9,3 odstotka, prihodki pa za 3,1 odstotka. Odhodki so kljub višji rasti nekoliko nižji od načrtovanih, v 11 mesecih so dosegli 79,3 odstotka načrtovanih za celotno leto, prihodki pa so z 88,3-odstotno realizacijo skoraj skladni z načrtovanimi v rebalansu.

Manj nadomestil za brezposelnost, a so se plačila vseeno povišala

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država letos namenila 1,8 milijarde evrov oziroma 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med transferji so družinski prejemki in starševska nadomestila (med njimi draginjski dodatek za otroke) ter transferji za zagotavljanje socialne varnosti. Hkrati so izplačali energetski dodatek za najbolj ranljive, draginjske dodatke upokojencem in izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po letošnjih naravnih nesrečah.

Zaradi ugodnih gospodarskih razmer na trgu dela se znižuje število nezaposlenih, posledično pa se znižujejo tudi plačila za nadomestila za brezposelnost.

 

 

Izplačila subvencij še naprej naraščajo. V 11 mesecih jih je država skupaj izplačala za 811 milijonov evrov oziroma 58,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom so namenili 735 milijonov evrov, v ta znesek je vključena tudi pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize, draginje in naravnih nesreč.

Višja plačila v zdravstveno blagajno zaradi plačil dodatnih programov

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun v 11 mesecih prispeval 1,5 milijarde evrov, kar je 8,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del tega zneska je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno - milijardo evrov, kar je 8,8 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Rast skupnih transferjev je posledica višjega transferja v zdravstveno blagajno zaradi plačil dodatnih programov za krajšanje čakalnih dob.

Državni proračun je za investicije v omenjenem obdobju namenil 1,5 milijarde evrov oziroma 34,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Denar je šel za železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč, so sporočili z ministrstva za finance.

Največja "luknja" pri prihodkih iz EU

Pogled tekočih podatkov pokaže, da je največja vrzel med načrtovanimi in realiziranimi prihodki proračuna na postavki sredstev iz EU. Letos naj bi jih po načrtih državni proračun prejel 1,47 milijarde evrov, do sedaj pa je iz EU v slovenski proračun priteklo 769,5 milijona evrov. Do konca leta bi lahko po navedbah ministrstva za finance država prejela še 541 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar