.webp){kind=icon}
Na Poljskem se vladajoča stranka nacionalistov skuša ubraniti izzivalca - proevropske opozicije na volitvah, ki naj bi bile najpomembnejše, odkar se je država leta 1989 otresla komunizma. Za zmago se bosta danes spopadli nacionalno-konservativna desnica na čelu z vladajočo Stranko prava in pravičnosti (Prawo i Sprawiedliwość - PiS), ki jo vodi podpredsednik vlade, Jaroslaw Kaczynski, in liberalno-konservativna koalicija KO na čelu z nekdanjim predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.
Tudi če omenjeni stranki ne bosta dosegli večine, imata obe potencialne možnosti za sestavo vlade s koalicijskimi partnerji, poroča Bloomberg. Tretji zaporedni mandat za stranko Kaczynskega bi pomenil nadaljnjo izolacijo Poljske v Evropski uniji, če pa bo Tusku uspelo pridobiti dovolj podpore za večino, bi to pomenilo vrnitev Poljske v EU.
Bloomberg Mercury
Preberi še
Poljaki kopičijo gorivo zaradi najnižjih cen v Evropi
Dizelsko gorivo na Poljskem je za približno 30 odstotkov cenejše kot v Nemčiji.
27.09.2023
Protimigrantske vlade vzhodne Evrope potrebujejo tuje delavce
Poljska in Madžarska uvažata na tisoče delavcev iz Azije za gradnjo tovarn.
23.08.2023
Javnomnenjske raziskave kažejo na zmago desnega zavezništva pod vodstvom PiS, ki naj bi prejelo okoli 35 odstotkov glasov. Opozicijski široki koaliciji KO se obeta okrog 30 odstotkov glasov.
"Te volitve bodo pokazale, ali bodo Poljski vladali Poljaki ali pa Berlin ali Moskva," je na zadnjem volilnem zborovanju stranke dejal Jaroslaw Kaczynski.
Novice o vse večjih možnostih za zmago tristranskega opozicijskega bloka so ta teden spodbudile rast delnic v Varšavi, narasla pa je tudi vrednost poljske valute zlota. Tako vladajoča stranka kot opozicijski blok pa si prizadevata povečati javno porabo. Vladajoča stranka je obljubila velike naložbe, medtem ko še naprej zaostruje nadzor nad podjetji in gospodarstvom.
Bloomberg Mercury
V zadnjih treh desetletjih je bilo poljsko gospodarstvo med velikimi zgodbami o uspehu v vzhodnoevropski regiji. Potem ko se je Poljska pridružila Evropski uniji šele leta 2004, je zdaj šesto največje gospodarstvo z BDP na prebivalca, ki je višji od BDP dolgoletnih članic, kot sta Portugalska in Grčija.
Referendum in protesti
Poleg volitev bo potekal tudi referendum, na katerem bodo Poljaki glasovali o tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU o prerazporejanju migrantov. Poljska namreč odločno nasprotuje vsem dogovorom EU glede premeščanja migrantov.
Kako pomembne so volitve, kaže tudi rekordno število Poljakov v tujini, ki se je prijavilo za možnost glasovanja kljub zakonu, ki omejuje večje število prispelih glasovnic iz tujine.
Že pred nedeljskimi volitvami je prišlo tudi do največjih protestov po padcu komunizma. Poljake so na ulice pognale vladne odločitve, ki so med drugim spodkopavale neodvisnost sodstva in svobodo medijev. Manjšine, LGBTQ osebe, migranti, ženske in vladni kritiki so bili občasno tarča hujskaške retorike ali diskriminacije.
Medtem so notranje delitve sprožile pomisleke o njeni zanesljivosti kot partnerja Ukrajini. Po ruski invaziji je Varšava poslala zaloge orožja, vzpostavila ključne logistične in učne centre z državami Nata ter sprejela največje število ukrajinskih beguncev. Toda vezi med državama so se od takrat poslabšale, zlasti potem, ko je poljska vlada uvedla prepoved uvoza ukrajinskega žita in zagrozila, da bo zadržala nadaljnjo vojaško pomoč.
