.webp){kind=icon}
Proračun za prihodnje leto ne zadostuje za načrtovano porabo, zato mora biti popravljen z rebalansom. V ospredje postavlja predvsem ukrepe za odpravo posledic poplav zaradi negotovih makroekonomskih obetov. Ocena stroškov sanacije raste iz tedna v teden, s tem pa tudi davčno breme gospodarstva. Zbrali smo izjave, ki so odmevale ta teden.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, Marjan Trobiš
"Letos bomo preživeli z modrico, drugo leto bo izziv."
Vlada je gospodarstvenike povabila k povratku v Ekonomsko-socialni svet, ki so ga zaradi dodatnih obremenitev gospodarstva brez dialoga zapustili julija. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Trobiš, si gospodarstveniki želijo dialoga, a se mora tudi ''vlada držati postavljenih pravil'', s čimer je mislil predvsem na enakovreden odnos vseh članov ESS. Pravi, da si gospodarstvo želi pomagati pri popoplavni obnovi. A želijo si ''celotne slike obdavčitev''.
Bloomberg Adria
Premier Robert Golob o precej višji oceni škode po poplavah:
"Ocena je toliko večja od prejšnjih, ker se upoštevajo tudi nadomestni objekti, ki bodo bolj odporni."
Zadnja vladna ocena škode po poplavah je dosegla skoraj deset milijard evrov, kar je sicer 15 odstotkov BDP, in skoraj tri milijarde evrov več od predhodne ocene. Pri tem bodo po besedah Goloba namenili dve milijardi evrov za sanacijo plazov, 3,3 milijarde evrov pa za obnovo vodotokov. Gospodarstvo bo prejelo približno milijardo evrov, okoli 800 milijonov bodo namenili za pomoč prebivalstvu, drugo za infrastrukturo. Pri tem je poleg nadomestnih hiš in gospodarskih objektov vključil še nadomestne objekte v infrastrukturi.
STA
Poslanec NSi Jernej Vrtovec:
"Na seznamu so popolne rekonstrukcije celotnih odsekov cest, kjer je bil ob poplavah poškodovan le del, ali pa, kjer so bili le nanosi mulja. Ne govorim, da taka cestna infrastruktura ne potrebuje popravkov, a ni del posanacijske obnove."
Seznam poplavljene škode po avgustovskih poplavah na infrastrukturi vsebuje številne objekte, na katerih škode sploh ni bilo, nekateri "poplavljeni" pa celo ne obstajajo, pa opozarja šef državnozborske komisije za nadzor javnih financ Vrtovec, sicer nekdanji infrastrukturni minister, poročajo Finance.
STA
Podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon o menjavi v vladah:
"Za razumevanje menjave ministrov in tiste, ki se bodo gotovo še zgodile, je treba razumeti nekoliko drugačen način vodenja vlade Goloba. Je kot selektor, ki vodi reprezentanco in je odgovoren za njeno delo. Samo selektor ve, kakšne cilje je dal igralcu. In če z njim ni zadovoljen, ga preprosto zamenja… Mi kot ekipa nismo odigrali še niti prvega niza."
Tako je nekdanje menjave na ministrskih stolčkih opisal Arčon v oddaji Tarča. Gibanje Svoboda je namreč zamenjala že pet svojih ministrov: notranjo ministrico Tatjano Bobnar, zdravstvenega ministra Danijela Bešić Loredana, ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko, ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik.
STA
