.webp){kind=icon}
Kdo bo plačal obnovo po poplavah? Odgovor na to vprašanje išče tudi vlada, ki pri tem očitno močno računa na gospodarstvo. Po ponedeljkovem srečanju 14 gospodarskih združenj s predsednikom vlade in nekaterimi ministri sicer videti, da sta se strani zbližali in sta pripravljeni na pogovore.
Vlada je gospodarstvenike tudi povabila k povratku v Ekonomsko-socialni svet, ki so ga zaradi dodatnih obremenitev gospodarstva brez dialoga zapustili julija. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, si gospodarstveniki želijo dialoga, a se mora tudi ''vlada držati postavljenih pravil'', s čimer je mislil predvsem na enakovreden odnos vseh članov ESS.
Celotna slika obdavčitev
Pravi, da si gospodarstvo želi pomagati pri popoplavni obnovi. A želijo si ''celotne slike obdavčitev,'' kar je pa že napovedal tudi gospodarski minister Matjaž Han v pogovoru za Bloomberg Adria. Pomembne obremenitve bodo torej – ob solidarnostnem prispevku in morebitnih drugih dajatvah - tudi zdravstvena in pokojninska reforma. Trenutna številka za obnovo, 9,9 milijard evrov, ta pa je po besedah Marjana Trobiša ''vsak mesec višja'' in se mu zdi zelo visoka, sploh, ker delodajalci niso dobili informacijj o tem, kaj vse vsebuje ta znesek.
Trobiš ima zato občutek, da vlada izkorišča poplave ''kot razlog za dodatno obremenitev''. Strinja se z dr. Igorjem Mastenom iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je v pogovoru za Bloomberg Adrio dejal, da gre pri obnovi lahko tudi za investicijo. A meni, da bi se morala država '''namesto dviga davkov za to dodatno zadolževati''. Cena dodatnih davkov za prebivalstvo in podjetja bi lahko bila po mnenju Trobiša na koncu ''zelo visoka''.
Pomoč ob ohlajanju gospodarstva
To še kako velja, če upoštevamo dejstvo, da je gospodarstvo v fazi ohlajanja. Slovenija bo – tako sogovornik - posledice nemške recesije občutila ''v prvem četrtletju naslednjega leta''. Že zdaj se dogajajo prva mehka odpuščanja, nekatera podjetja začasno ustavljajo proizvodnje ali dele proizvodenj, saj je upad naročil tolikšen. Najbolj je na udaru avtomobilska industrija, ki je močno odvisna od nemških partnerjev oz. naročnikov. ''Letos bomo preživeli z modrim očesom, drugo leto bo izziv,'' je bil slikovit o trenutnem stanju.
Gospodarstveniki so zato že sprožili prve pogovore z državo o morebitni pomoči (predvsem v obliki poplačil čakanj na delo) v zaostrenih razmerah, a se vlada za zdaj izgovarja, ''da sredstev ni zaradi poplav''. Tako bodo po Trobiševem mnenju gospodarstveniki ''verjetno prepuščeni samo sebi''.
Skupnega jezika z vlado ne najdejo niti pri pokojninski reformi. Kot kažejo prvi osnutki, vlada postavlja uravnilovko, pravi Trobiš. Gradi na prvem pokojninskem stebru. To pomeni, da bi tisti, ki bi več vplačeval, na koncu dobil precej manj, kar ''ni prava pot, saj deluje destimulativno''. 33 odstotkov zaposlenih v Sloveniji že danes vplačuje več kot 50 odstotkov v pokojninsko blagajno. In to, poudarja Trobiš, moramo z reformo spremeniti.
