Golob: Tisoč družin v poplavah izgubilo vse, prizadetih več kot 10 tisoč

V katastrofalnih poplavah po ujmi, ki je Slovenijo zajela pred 10 dnevi, je bilo po nekaterih podatkih prizadetih med 10 in 15 tisoč gospodinjstev oziroma domov, od tega je okoli tisoč takšnih, ki so izgubili vse, je povedal predsednik vlade Robert Golob na ponedeljkov dan solidarnosti, ki ga je začel z obiskom Komende. 

Po njegovem mnenju je ključno, da občine in drugi pospešijo postopke popisovanja škode, češ, da je to predpogoj, da lahko država ljudem čim bolj učinkovito pomaga, je dodal.

V četrtek bo vlada razpravljala o ukrepih za pomoč ljudem in jih združila v interventnem zakonu. "Če je 10 tisoč družin prizadetih in bi vsak dobil 10 tisoč evrov, to za državo pomeni 100 milijonov evrov. Na drugi strani pa si tisti, ki so izgubili vse, z 10 tisoč evri ne morejo kaj dosti pomagati," je opisal predsednik vlade.

Ukom

Poudaril je še, da mora biti razdeljevanje pomoči pravično. "Poiskati bomo morali način, da bo vsak dobil toliko, kolikor je proporcionalno utrpel škode."

Pred dnevi je v Odmevih na RTV Slovenija dejal, da so se pogovarjali z večjim proizvajalcem montažnih hiš in da je ta zagotovil, da lahko na mesečni ravni zagotovijo do 100 montažnih hiš.

Vrstijo pa se številni predlogi, kako pomagati družinam in gospodarstvu, vendar se Golob ni želel opredeliti do teh, saj morajo na ministrstvih najprej narediti analizo izvedljivosti in stroškov. 

Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč. Ta je v veljavi od petka. Med njimi so 40-odstotna predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, subvencije za čakanje na delo za zaposlene in podjetja, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in današnji dan solidarnosti.

Minister Papič v Bisolu

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič si je ogledal posledice poplav v visokotehnološkem podjetju Bisol Group v Preboldu. S predsednikom uprave Urošem Mercem sta se pogovarjala o sanaciji škode, ki jo ocenjujejo na 30 milijonov evrov. Poplave so prizadele proizvodne prostore, zlasti pa skladiščne. Dobrih 500 metrov od sedeža skupine Bisol, tik ob mostu na regionalni cesti Šempeter–Šentrupert, je popustila brežina reke Savinje, ki se je razlila po vsej dolini Latkove vasi. Skladišča, v katerih so shranjeni fotonapetostni moduli in solarne komponente, je povsem zalila voda, ki je s seboj prinesla še blato in naplavine. 

Ministrstvo za visoko šolstvo

 

Koliko denarja je dejansko na razpolago?

"Ne vem, od kod vam ta podatek," je bil v četrtkovih Odmevih na Televiziji Slovenija premierjev komentar na številke, ki krožijo v javnosti glede evropskega denarja za poplavno obnovo. Televizijski kolegi so naračunali dobrih šest milijard, do nekoliko višje ocene so prišli kolegi pri časopisu Delo. Tudi na portalu Bloomberg Adria smo izračunali, da je potencialno na voljo skoraj 6,5 milijarde evrov.

Katera številka je prava? In zakaj vlada na izračune, ki krožijo v javnosti in za katere je premier dejal, da niso pravi, ne replicira z dejanskim podatkom?  

Poglejmo nekaj številk: 

• 2,7 milijarde evrov iz NOO (nepovratna sredstva nam je komisija junija z 1,78 znižala na 1,49 milijarde evrov) 
• 3,3 milijarde evrov iz kohezijskih skladov je v večji meri že zagotovljenih

 

​V zadnjem primeru gre za sredstva iz prejšnjega programskega obdobja, to je 2014–2020. S pristojnega ministrstva so nam sporočili še, da bodo v precep vzeli tudi sredstva za novo programsko obdobje 2021–2027.

 

 

 

Pri solidarnostnem skladu EU velja omeniti, da gre za razmeroma skromen vir. Za vso EU je namreč na voljo 600 milijonov (nepovratnih sredstev), ob čemer je 100 milijonov evrov, kolikor jih bo v kratkem dobila naša država, najvišji možen znesek, ki ga lahko komisija odobri še letos. Zato bo preostalih 300 milijonov na razpolago šele prihodnje leto.  

Z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj so nam v zvezi s kohezijskimi skladi sporočili, da je Slovenija 91 odstotkov pravic porabe že izkoristila, s čimer je manevrski prostor vlade (z devetimi odstotki neizkoriščenih pravic) pri preusmerjanju sredstev relativno ozek. To posledično pomeni, da je na razpolago tudi bistveno manj denarja. Prav to je verjetno razlog, da je primer izrazil dvom glede navedenih zneskov, pri katerih gre za maksimalne vrednosti. Zato tudi vlada ne ve natančno (in tega ne komunicira v javnosti), kolikšno je število projektov, ki ne bodo dokončani oziroma kolikšni so ostanki sredstev iz prejšnjega investicijskega obdobja, od koder bi lahko denar preusmerili za popoplavno obnovo.  

V zvezi s tem smo neuradno izvedeli, da je podobno kot v primeru postopkov in rokov veliko odvisno od tega, kako prožna bo pri tem komisija. Po navedbah neimenovanih državnih uradnikov vlada v okviru kohezije po pregledu stanja računa na najvišje, 15-odstotno preusmerjanje programov oziroma sredstev. Pregled obstoječih programov po posameznih resorjih je, kot rečeno, že poteka, z izsledki postopka pa naj bi se vlada predvidoma seznanila na eni od sej v tem tednu.   

Članek dopolnjujemo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar