Slovenski Marshallov načrt: kje in koliko bomo vzeli za obnovo?

Potem ko je Slovenijo konec minulega tedna prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini, je stekla obsežna reševalna akcija. Silovito deževje je povzročilo poplave, ki so dobesedno odplaknile dve tretjini države. Po dobrem tednu voda odteka, za seboj pa pušča osupljivo opustošenje kataklizmičnih povodnji; posledice se merijo v kilometrih porušenih cest, mostov, komunalne infrastrukture ter številu uničenih domov in industrijskih obratov. Vse to ima seveda svojo ceno, ki bo zelo verjetno astronomska.

Če se je prva faza saniranja najbolj akutnih težav oziroma posledic razdejanja, predvsem zaradi tradicije civilne zaščite, pa tudi izdatne mednarodne pomoči, izkazala za šolski primer odzivanja, zdaj prihaja na vrsto druga faza sanacije. Našo državo v naslednjih tednih namreč čaka trnova pot obnove, ki bo dolga, naporna, obsežna in predvsem draga. Premier Robert Golob je doslej že večkrat dvignil grobo oceno škode, ki je ob razjasnitvi nevihtnih oblakov in odtekanjem poplavnih voda z uvodne pol milijarde eksplodirala na več milijard evrov.

Kakor je pred dnevi za Televizijo Slovenija povedal premier, natančne ocene še ni mogoče podati, a naj bi bili postopki že v teku. "Bodimo realni, škode iz teh poplav še ne znamo oceniti, šla bo v milijarde," je ponovil prvi minister in poudaril, da se bo škoda "začela ocenjevati čim hitreje in nemudoma, v resnici so v nekaterih občinah to že sprožili".  

 

 

Nejasnosti glede razpoložljivih sredstev

Prav to pa bo ključno pri črpanju in dodeljevanju evropskih ter domačih proračunskih sredstev za obnovo države. Če smo se pri prvi pomoči ob povodnji lahko naslonili na tradicijo in akumulirano znanje, na zgodovino torej, bo treba v naslednjem koraku pokazati vizijo za gradnjo prihodnosti.

Z drugimi besedami, Slovenija, podobno kot Nemčija po opustošenju druge svetovne vojne, potrebuje Marshallov načrt. K njemu bo dejavno pristopila tudi Evropska komisija, za katero je predsednica Ursula von der Leyen dejala, da je pripravljena na maksimalno fleksibilnost pri prerazporejanju sredstev iz evropskih skladov. Denarja je po njenem dovolj, a ključno vprašanje je, kako uspešna bo pri njenem črpanju naša država.

 

 

Kakor smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, bo prva tranša zunanje pomoči prišla iz evropskega solidarnostnega sklada, v nadaljevanju pa tudi iz sklada Next Generation EU oziroma načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in kohezijskih skladov.

K temu je treba prišteti še 520 milijonov evrov, ki jih je po vladni seji minuli četrtek napovedal finančni minister Klemen Boštjančič. Ali gre pri tem za sklad, ki ga je ob sredinem obisku predsednice Evropske komisije napovedal premier, ni jasno. Napovedal je namreč mešani slovensko-evropski sklad za obnovo, v katerega bo naša država vložila 300 milijonov evrov.

Za pojasnilo smo se obrnili na kabinet predsednika vlade in ministrstvo za finance, vendar odgovora še nismo prejeli.

Kakor koli že, pavšalna skupna ocena denarja, ki je iz evropskih virov na razpolago naši državi, se približuje 6,5 milijarde evrov oziroma jih ob napovedanem oblikovanju novih skladov celo presega. Če namreč k temu prištejemo še denar iz proračunskih virov, se številka že približa sedmim milijardam.

 

 

Vladni uradniki bodo morali zavihati rokave

Ali bolje rečeno, gre denar, ki znabiti na razpolago. Nekaj so namreč teoretične zmožnosti, nekaj povsem drugega pa je dejansko črpanje. "Dejstvo je, da so pravila EU jasna in da veljajo za vse članice EU enako," o črpanju sredstev iz evropskih skladov ugotavlja ekonomist Mitja Kovač. Resda obstajajo posebni postopki za izredne razmere, o čemer je v zvezi s fleksibilnostjo govorila tudi komisarka, pravi, "a država članica mora navkljub temu še vedno nastopiti z izdelanimi predlogi in časovnicami". 

"Nič nam ne pomaga, da škodo ocenimo, če ne znamo ustrezno načrtovati ukrepov," je bil glede črpanja sredstev v izjavi za Televizijo Slovenija jasen tudi premier. Predsednica Evropske komisije je zato naši državi obljubila pomoč bruseljskih uradnikov, ki bodo slovenskim kolegom pomagali izpolniti potrebne formularje. Po napovedih premierja bo tovrstne aktivnosti za vse evropske vire financiranja usklajeval državni sekretar v njegovem kabinetu Igor Mali. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je pred birokratskim aparatom slovenskega političnega vodstva kolosalna naloga ugotavljanja škode in priprave ustrezne dokumentacije.

Mitja Kovač, osebni arhiv

 

To je kritično iz najmanj dveh razlogov. Prvič zato, da vladni aparat ujame roke, saj je denimo skrajni rok za posredovanje dokumentacije za črpanje sredstev iz solidarnostnega sklada 27. oktober, so nam sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. "Vlogo za nepovratna finančna sredstva  moramo pripraviti najpozneje v 12 tednih od nastanka prve škode," so nam še pojasnili na pristojnem ministrstvu. Delovna skupina, ki jo sestavljajo državni sekretarji vseh ministrstev, je tako že določila časovnico, vodi pa jo državna sekretarka Andreja Katič.

Predpogoj zato, da bo lahko Slovenija črpala tudi sredstva iz tega naslova, bo prav ocena škode. Ta mora namreč presegati 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar za našo državo pomeni približno tri milijarde evrov. Odobritev črpanja sredstev iz tega sklada pa morata po predložitvi slovenskega predloga odobriti tako svet EU kot evropski parlament. Prav pri slednjem lahko računamo na obljubljeno fleksibilnost, ki jo je omenjala predsednica komisije.

Kar se tiče kohezijskih sredstev, je časa do konca leta. "Skladno s sklepom vlade, sprejetim 5. avgusta 2023, smo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj vsa ministrstva zaprosili, da nam posredujejo podatke o morebitnih ostankih evropskih kohezijskih sredstev programskega obdobja 2014–2020 in o morebitnih projektih, ki so v izvajanju in jih zaradi posledic poplav ne bo možno dokončati," navajajo. Pri tem dodajajo, da bodo po prejetem odzivu (ministrstva so imela rok do minulega petka) "vladi predlagali najboljšo pot do črpanja razpoložljivih kohezijskih sredstev".

Za črpanje sredstev iz NOO so nam z ministrstva za finance sporočili, da je skrajni rok za porabo dodeljenih sredstev do izteka leta 2026. "Kar pomeni, da moramo zadnje zahtevke za plačilo Evropski komisiji posredovati sredi leta 2026," navajajo. Dodajajo, da je treba do roka "zaključiti vse načrtovane ukrepe (naložbe in reforme) in zagotoviti, da so izpolnjeni vsi z njimi povezani mejniki in cilji." Ob tem je treba omeniti še, da je po navedbah predsednice Evropske komisije zahtevek za dodatna posojila treba podati do konca avgusta, kar so nam potrdili tudi na ministrstvu za finance.

 

 

Mitja Kovač: Slovenija pri črpanju sredstev "notorično počasna in neučinkovita"

Dosledno izpolnjevanje predpisanih pogojev in rokov je namreč nujno za izplačilo sredstev, navaja Kovač, ki meni, da fleksibilnosti glede ustrezno izpolnjene dokumentacije in v njej zapisanih pogojev ni pričakovati.

Pri tem poleg zastavljenih rokov opozarja na drugi kritični izziv, s katerim se bo pri pripravi razpisne dokumentacije še soočala vladna nomenklatura. "Glede na to, da je naša država trenutno ena najslabših v vsej EU v črpanju evropskih sredstev," pravi "našo notorično počasno in neučinkovito administracijo čaka zelo zahtevna naloga," je kritičen ekonomist. Do podobnih sklepov smo se pred nedavnim dokopali tudi v uredništvu Bloomberg Adria.

Ukom

Iz neuradnih virov smo izvedeli tudi, da po vladnih resorjih zaradi navodila vlade v zvezi z analizo doslej prijavljenih projektov, iz katerih bo sredstva možno preusmeriti na sanacijo posledic poplav, poteka mrzlično pregledovanje. "Dela je ogromno, zasuti smo," so nam neuradno povedali uslužbenci enega od ministrstev.   

"Samo upamo lahko, da bodo te izjemne okoliščine zdaj našo togo administracijo prebudile in končno spodbudile k večji učinkovitosti, prožnosti in agilnosti," pa je odmerjeno kritičen in domala skeptičen Kovač. Vlada namreč aktivno proučuje vse možnosti v okviru evropskih skladov za zagotovitev sredstev za odpravo posledic nedavne naravne katastrofe, so nam v zvezi z aktivnostmi črpanja iz skladov EU sporočili z ministrstva za finance. Informacije o realnih možnostih koriščenja sredstev za naslavljanje posledic nedavne ujme pa naj bi bile znane v prihodnjih tednih, navajajo.   

Koliko denarja je dejansko na razpolago?

"Ne vem, od kod vam ta podatek," je bil v četrtkovih Odmevih na Televiziji Slovenija premierjev komentar na številke, ki krožijo v javnosti glede evropskega denarja za poplavno obnovo. Televizijski kolegi so naračunali dobrih šest milijard, do nekoliko višje ocene so prišli kolegi pri časopisu Delo. Tudi mi smo, kot rečeno, izračunali, da je potencialno na voljo skoraj 6,5 milijarde evrov. Katera številka je prava? In zakaj vlada na izračune, ki krožijo v javnosti in za katere je premier dejal, da niso pravi, ne replicira z dejanskim podatkom?  

Kovač v zvezi s tem pravi, da "v javnosti krožijo številni možni viri, ki se lahko reprogramirajo." In prav zadnje je ključno, saj vsi navedeni izračuni temeljijo na končnih zneskih, ki so na voljo. 2,7 milijarde iz NOO (nepovratna sredstva nam je komisija junija z 1,78 znižala na 1,49 milijarde evrov) in 3,3 milijarde iz kohezijskih skladov je namreč v večji meri že zagotovljenih. Razumljivo, saj gre denimo v zadnjem primeru za sredstva iz prejšnjega programskega obdobja, to je 2014–2020. S pristojnega ministrstva so nam sporočili še, da bodo v precep vzeli tudi sredstva za novo programsko obdobje 2021–2027.

 

 

Pri solidarnostnem skladu EU velja omeniti, da gre za razmeroma skromen vir. Za vso EU je namreč na voljo 600 milijonov (nepovratnih sredstev), ob čemer je 100 milijonov evrov, kolikor jih bo v kratkem dobila naša država, najvišji možen znesek, ki ga lahko komisija odobri še letos. Zato bo preostalih 300 milijonov na razpolago šele prihodnje leto.  

Z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj so nam v zvezi s kohezijskimi skladi sporočili, da je Slovenija 91 odstotkov pravic porabe že izkoristila, s čimer je manevrski prostor vlade (z devetimi odstotki neizkoriščenih pravic) pri preusmerjanju sredstev relativno ozek. To posledično pomeni, da je na razpolago tudi bistveno manj denarja. Prav to je verjetno razlog, da je primer izrazil dvom glede navedenih zneskov, pri katerih gre za maksimalne vrednosti. Zato tudi vlada ne ve natančno (in tega ne komunicira v javnosti), kolikšno je število projektov, ki ne bodo dokončani oziroma kolikšni so ostanki sredstev iz prejšnjega investicijskega obdobja, od koder bi lahko denar preusmerili za popoplavno obnovo.  

V zvezi s tem smo neuradno izvedeli, da je podobno kot v primeru postopkov in rokov veliko odvisno od tega, kako prožna bo pri tem komisija. Po navedbah neimenovanih državnih uradnikov vlada v okviru kohezije po pregledu stanja računa na najvišje, 15-odstotno preusmerjanje programov oziroma sredstev. Pregled obstoječih programov po posameznih resorjih je, kot rečeno že v teku, z izsledki postopka pa naj bi se vlada predvidoma seznanila na eni izmed sej v tem tednu.   

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar