Erdoganovo pečanje z 'monetarnim zlom'

Turška centralna banka je danes zvišala ključno obrestno mero za 250 bazičnih točk na 17,5 odstotka, kar je sicer manj od pričakovanj in napovedi analitikov, ki so predvidevali dvojno povečanje – za 500 bazičnih točk. Tamkajšnje monetarne oblasti v Ankari se namreč spopadajo s precejšnjim izzivom, in sicer kako ohladiti inflacijo, ki je v zadnjem času redno dosegala dvomestne številke.

Ta je posledica neortodoksne politike turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki si je maja zagotovil svoj tretji predsedniški mandat. Stopnjevanje njegovih avtoritarnih teženj in erozije sekularne države v zadnjih 20 letih je bilo doslej mogoče primerjati zgolj z izvajanjem 'erdoganoekonomije'; temeljno izhodišče ekonomske politike s turškim pridihom pomeni nižanje obrestnih mer ob ožarjeno visoki inflaciji. Ta je v nekaterih mestih v tej evrazijski velikanki lani presegla psihološko mejo stotih odstotkov, na ravni države konec leta 2022 pa 80 odstotkov.

 

 

Postopno višanje obrestnih mer – premalo in prepozno?

Pravzaprav je ekonomija eden glavnih vzvodov in temeljev Erdoğanove avtokracije, kar so ne nazadnje potrjevali tudi številni populistični priboljški v predvolilnem obdobju. Prebivalstvu je predsednik v boju s protikandidatom Kemalom Kılıçdaroğlujem denimo obljubil subvencionirana posojila za manjša podjetja, predčasno upokojitev in 55-odstotno povišanje minimalne plače.

Turki so bili minulo zimo deležni tudi brezplačne oskrbe s plinom za dobo enega leta. Kockanje na račun 900 milijard dolarjev vrednega gospodarstva gospodarstva in priliva tujih naložb se je hazarderju izplačalo, saj si je v drugem krogu volitev zagotovil nov predsedniški mandat in pomembno parlamentarno večino v 600-članskem parlamentu.

"Monetarno zaostrovanje se bo še naprej krepilo, kolikor bo treba, pravočasno in postopno, dokler ne bo doseženo znatno izboljšanje inflacijskih obetov," je po odločitvi o dvigu obrestnih mer v izjavi zapisala tamkajšnja centralna banka.

Ta je, tako kot je v pogovru za Bloomberg Adria dejal poznavalec balkanskega prostora in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Faris Kočan, po zagotovitvi kontinuitete Erdoganove vladavine hitro spremenila svojo filozofijo izvajanja monetarne politike. Po novem je veliko bolj uglašena s temeljnimi postulati ekonomije, kar ne nazadnje odražajo dvigi obrestnih mer. Te je turški predsednik v preteklosti že večkrat oklical za "mati vsega zla".

 

 

Junija je Turčija prvič po več kot dveh letih zvišala obrestno mero, potem ko je turški predsednik imenoval novo ekipo državnih bankirjev in ekonomistov, ki so se zavezali, da bodo izvajali ekonomsko ortodoksijo, s katero poskušajo ukrotiti podivjano inflacijo.

V današnji izjavi je tamkajšnja centralna banka ponovila svoj cilj, da bi inflacijo srednjeročno znižala na raven petih odstotkov, kar pa je po mnenju številnih ekonomistov sicer ni realno pričakovati. Vztrajanje banke pri konservativnem in postopnem zaostrovanju monetarne politike pritrjuje mnenju nekaterih analitikov, da tamkajšnji centralni bankirji ne želijo uvesti večjih in drastičnih povišanj, s katerimi bi morda ogrozili javno podporo Erdoganu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar