.webp){kind=icon}
Ministrov držav članic EU za okolje, med njimi slovenska minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan se danes pogajajo o predlogu zakonodaje o obnovi narave.
Predlog zakonodaje predvideva pravno obvezne ukrepe držav, s katerimi bi obnovili evropske življenjske prostore (habitate), ki so v slabem stanju, in vrnili vlogo narave v vseh ekosistemih, od gozdov in kmetijskih zemljišč do morskih, sladkovodnih in mestnih ekosistemov.
Zakonodajo podpirajo nevladne organizacije, ki delujejo na področju ohranjanja okolja in narave, nasprotujejo pa ji gospodarstveniki, ki si ne želijo dodatnih administrativnih omejitev pri poslovanju. Na evropski ravni predlogu nasprotuje največja politična grupacija Evropska ljudska stranka (EPP), ki pravi, da bo zakon ogrozil prehransko varnost zaradi omejitev kmetovanja, poroča Reuters.
Preberi še
Dan Zemlje: Izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji desetino manj
Ob dnevu Zemlje so pri statističnem uradu zbrali številke o izpustih in okolju v Sloveniji.
19.04.2023
Lastnik Patagonie podaril podjetje skladu in neprofitni organizaciji
Novoustanovljeni sklad 'Patagonia Purpose Trust' bo zagotavljal ohranitev vrednot podjetja.
15.09.2022
Navedbe EPP so sicer znanstveniki v javnem pismu zavrnili.
Zakonodajo je podprlo 207 nevladnih organizacij
Zakonodajo, ki želi z ukrepi za obnovo narave do leta 2030 zajeti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa jih sčasoma razširiti na vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti, pa odločno podpirajo naravovarstveniki in okoljevarstveniki.
V skupni izjavi je 207 organizacij, med njimi tudi slovensko Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Alpe Adria Green, spomladi letos pozvalo države članice EU, evropske poslance in Evropsko komisijo, naj nujno sprejmejo močan zakon o obnovi narave.
“Zakon EU o obnovi narave je ključna in edinstvena priložnost za spopadanje z dvojno biotsko raznovrstnostjo in podnebno krizo, hkrati pa ustvarja številne koristi za naše zdravje, gospodarstvo, prehransko varnost in splošno dobro počutje,” so zapisali v izjavi.
"Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje," je povedala Sabien Leemans iz WWF, navajajo v DOPPS.
Ključni korak k preprečevanju propada ekosistemov
"Predlog pravil o obnovi narave je ključni korak k preprečevanju propada ekosistemov in najhujših posledic podnebnih sprememb ter izgube biotske raznovrstnosti. Obnova mokrišč, rek, gozdov, travišč, morskih ekosistemov, mestnih okolij in vrst v EU, ki jih ta območja gostijo, je ključna in stroškovno učinkovita naložba v našo prehransko varnost, odpornost proti podnebnim spremembam, zdravje in dobro počutje," je ob objavi predloga zakonodaje sporočila Evropska komisija.
"Z naložbami v obnovo narave se zaradi ekosistemskih storitev, ki podpirajo prehransko varnost, odpornost ekosistemov, odpornost in blažitev podnebnih sprememb ter zdravje ljudi, za vsak porabljen evro poveča ekonomska vrednost za od 8 do 38 evrov," so ocenili pri Komisiji.
Stališče ministrov, o katerem se dogovarjajo danes, bo podlaga za pogajanja med Svetom EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom o zakonodaji pred njenim sprejemom.
