.webp){kind=icon}
Vojna v Ukrajini je pospešila procese evropske integracije. Po tem, ko sta status kandidatke za članstvo v Evropski uniji prejeli Ukrajina in Moldavija, Bolgarija pa je umaknila veto na približevanje Severne Makedonije, se obeta še ena novost. Z novim letom bi lahko Hrvaška postala članica schengenskega območja.
Hrvaška upa, da bo v schengensko območje vstopila z začetkom novega leta – istočasno s prevzemom valute evro. Voditelji EU bi lahko odločitev sprejeli jeseni; neuradno naj bi predlog vložila Francija ob koncu svojega predsedovanja Svetu EU. Hrvaška je optimistična, da bo z novim letom postala 27. država v schengenskem območju.
"Trdo smo delali, da smo dosegli vse kriterije," je evropskim voditeljem v sredo povedal hrvaški premier Andrej Plenković. "Zato bi z novim letom morali postati člani schengenskega območja."
Preberi še
Potrditev Sveta EU: Hrvaška z novim letom prevzema evro
Svet EU je potrdil predlog Evropske komisije, da se Hrvaška pridruži evrskemu območju.
24.06.2022
Hrvaška naj bi kmalu dobila investicijsko bonitetno oceno
Moody's utegne zaradi hrvaške pripravljenosti na uvedbo evra zvišati njeno bonitetno oceno za dve stopnji.
27.06.2022
Ukrajina in Moldavija uradno kandidatki za vstop v EU
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je odločitev držav članic označil za zgodovinski trenutek.
23.06.2022
Odločitev nosi tako prednosti kot nevarnosti
Sprejem Hrvaške v schengensko območje bi pomenil krepitev evropskih integracij in državam Zahodnega Balkana prenesel pozitivno sporočilo glede njihovih prizadevanj v zvezi s postopno integracijo v EU. Za Hrvaško bi sprememba pomenila dodatne ekonomske prednosti, predvsem v poletni sezoni, saj njihovo mejo vsako leto prečka okoli deset milijonov turistov.
Foto: Bloomberg Mercury
Odločitev nosi tudi nekatera tveganja. Povzročila bi lahko nezadovoljstvo Romunije in Bolgarije, ki si za vstop v schengensko območje prizadevata vse od sprejema v EU leta 2007. Do sedaj do tega privilegija še nista upravičeni, saj odločevalce skrbi korupcija v obeh državah in njuna (ne)zmožnost varovanja zunanjih mej.
Podobno tveganje obstaja tudi za Hrvaško, predvsem v luči varovanja meje z Bosno in Hercegovino, skozi katero poteka ena od glavnih migracijskih poti ekonomskih migrantov iz Afrike in z Bližnjega vzhoda. Ta meja je dobrih 300 kilometrov daljša od trenutne zunanje schengenske meje, ki poteka med Slovenijo in Hrvaško.
Prevedel in priredil: Klemen Balanč, klemen.balanc@bloombergadria.com
