.webp){kind=icon}
Novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bila potrjena na referendumu in je odložila izvajanje obstoječega zakona, se izteče konec leta. Posledično so časovni roki za sprejem novega zakona o dolgotrajni oskrbi kratki, saj se mora ta začeti izvajati s 1. januarjem prihodnje leto. "Osnutek prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi bo pripravljen v dveh mesecih," je napovedal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič.
Prenovljeni zakon o dolgotrajni oskrbi bo po Omladičevih besedah v državnem zboru sprejet najpozneje do začetka jeseni, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Dodal je še, da bo prenova obsežna in bo posegala v velik del členov zakona, sedanji zakon pa je slabo izvedljiv tudi zaradi premajhnega sodelovanja deležnikov, tako strokovne javnosti kot izvajalcev.
Zato so na ministrstvu vzpostavili posvetovalno telo za dolgotrajno oskrbo, v katerega so povabili več kot 50 predstavnikov strokovne javnosti in civilne družbe – odzvalo se jih 25. Danes so imeli prvo srečanje, sestajali pa se bodo vsakih 14 dni.
Pri prenovi zakona bodo sledili izhodišču, da zakon o dolgotrajni oskrbi predstavlja ogrodje, s katerim se vzpostavlja nov steber socialnih pravic na področju dolgotrajne oskrbe. "To je velik prelom, velika sprememba, seveda sprememba na bolje za ljudi," je poudaril državni sekretar in med cilji izpostavil večjo dostopnost in cenovno dosegljivost storitev dolgotrajne oskrbe.
Izredno pomembno je po Omladičevih besedah tudi vprašanje kadrov. Treba je namreč zagotoviti izboljšanje pogojev dela za delavce v oskrbi in povečanje pretoka kadrov v ta sektor. "V ta namen na ministrstvu hkrati pripravljamo tudi interventni zakon, ki naj bi bil pripravljen v nekaj mesecih, še pred zakonom o dolgotrajni oskrbi," je napovedal državni sekretar. Z njim naj bi ublažili problematiko pomanjkanja kadrov, zakon pa se bo osredotočil na vprašanja poklicnih kvalifikacij za delo v oskrbi, tujih delavcev ter kadrovske politike v okviru inštitucij in izvajalcev.
Med prioritetami je navedel tudi področje skupnostne oskrbe, kot so družinski pomočniki ali dolgotrajna oskrba na domu, kar je v procesu uveljavitve novega zakona treba najprej implementirati. Pomemben cilj bo tudi zagotavljanje kakovosti in omogočanje dela domov za starejše in drugih institucionalnih zavodov. O oceni finančnih posledic novega zakona Omladič še ni želel govoriti, jo bodo v pa kratkem predstavili, hkrati z dinamiko uveljavljanja zakona.
Kateri domovi za starejše bodo končani letos?
V letu 2023 bodo po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zaključene naslednje večje investicije:
- novogradnja enote Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku, ki bo omogočila selitev 130 stanovalcev iz drugih enot,
- novogradnja (nadomestna gradnja) Doma starejših občanov v Ajdovščini za 144 stanovalcev,
- rekonstrukcija in prizidava Doma za varstvo odraslih Velenje za 190 stanovalcev.
Dokončno bo odprtih tudi 22 dnevnih centrov in objektov za začasne namestitve, tako da bodo na voljo kapacitete dnevnih centrov za skupaj 218 uporabnikov ter kapacitete za začasne namestitve za skupaj 174 stanovalcev.
