Koliko državno blagajno stanejo poleti s falconom?

Ker je v javnosti veliko prahu dvignil državniški obisk predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič na Dunaju, kamor je letela z vladnim letalom Falcon 2000, smo preverili, koliko stanejo tovrstni leti. V lanskem letu je bil daleč najdražji let falcona v Bamako v Maliju, ki je bil tudi najdaljši. Kakšen pa je strošek letov na Dunaj, ki so eni najkrajših?

"Celoten strošek poleta na Dunaj in nazaj bo znan šele čez kakšen mesec dni, saj računi iz tujine pridejo kasneje," so za Bloomberg Adria pojasnili na ministrstvu za obrambo. Javnosti so sporočili le, da je cena ure letenja s falconom določena s sklepom vlade in znaša 3.270 evrov brez davka na dodano vrednost (DDV). V to ceno pa niso vštete letališke pristojbine in takse. Na naše vprašanje glede ocene dodatnih stroškov niso odgovorili.

To ni bil edini let s falconom iz Ljubljane na Dunaj, ki ni bil vezni (brez potnikov), saj se je po naročilu državnega zbora tak let zgodil tudi v času Janševe vlade, in sicer 6. septembra 2021. Takrat se je nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič udeležil dvodnevne svetovne konference predsednikov parlamentov.

Bamako, Sharm-el Sheikh in Rabat

To so destinacije državnih obiskov, kamor so vladne delegacije letele s falconom in ustvarile največje stroške. Tako je let delegacije generalštaba in poveljstva sil Slovenske vojske (SV) v Bamako, prestolnico Malija, trajal najdlje, več kot 11 ur. Posledično je bil samo strošek letenja okrog 19.600 evrov, brez plačila pristojbin in drugih taks, glede na podatke, ki so na voljo. V Maliju namreč slovenska vojska sodeluje v misiji Evropske unije (EU) za usposabljanje oboroženih sil v državi.

Na drugo mesto so se glede na višino stroška uvrstili leti v egiptovski Sharm-el Sheikh, kamor je falcon letel štirikrat, pri čemer je dvakrat šlo za vezni let. Let tja traja štiri ure, zato strošek letenja znaša okrog 13 tisoč evrov, ponovno brez ostalih letaliških pristojbin. Več kot deset tisoč evrov (brez pristojbin) je stal tudi let iz Ljubljane v maroški Rabat, ki ga je naročil državni zbor. 

Poleta na Dunaj ena najkrajših

Z ministrstva za obrambo, ki upravlja s falconom, so poslali natančne podatke o poletih letala v zadnjih letih. V letu 2020 je bilo z njim opravljenih 120 poletov, leta 2021, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU, 355 poletov in leta 2022 144 poletov. Pri tem je bilo po poročanju portala N1 letalo od sredine februarja do konca junija 2022 na generalnem servisu, zato so polete namesto s falconom opravljali z letalom SV turbolet. 

Kaj pa dolžina letov? Najkrajša poleta sta v lanskem letu trajala zgolj 30 in 35 minut, a je šlo v obeh primerih za vezni let, na katerem ni potnikov. V večini so sicer leti trajali od 90 do 120 minut, največ jih je bilo v evropski prestolnici Bruselj in Strasbourg. Tako sta bila leta iz Ljubljane na Dunaj in nazaj ena najkrajših, sploh če upoštevamo, da so bili ostali kratki leti zgolj vezni. Po neuradnih informacij let iz Ljubljane na Dunaj traja okrog 40 minut.

Zakaj se je Klakočar Zupančič na nedeljski koncert dunajskih filharmonikov odpeljala z vladnim letalom, je pojasnjevala na novinarski konferenci. "Letalo falcon je namenjeno za državniške obiske in obisk Dunaja je bil državniški obisk," je povedala. Po njenih besedah se tako njen polet s falconom "popolnoma nič ne razlikuje od tega, kako so potovali moji predhodniki ali celo ministri prejšnjih vlad, ne samo državniki oziroma osebe na najvišjih državniških položajih", je povedala.

Novinarje je zanimalo predvsem, zakaj se tja ni odpravila z avtomobilom. "Če bi se odločila za potovanje z avtomobilom, bi bilo potrebnih več avtomobilov, večje spremstvo, predvsem z varnostnega vidika, in tudi protokolarno spremstvo, tako da je bila pot popolnoma običajna in v skladu z vsemi zakonskimi in tudi podzakonskimi predpisi," je odgovorila predsednica državnega zbora. Tokratni polet spada v kvoto poletov za državniške obiske, ki pripadajo državnemu zboru.

Golob bi rad zmanjšal ogljični odtis

Ne samo z vidika stroškov, obisk na Dunaju je sporen tudi z vidika ogljičnega odtisa, ki je ena od tem, ki jih kot ključne izpostavlja tudi slovenski premier Robert Golob. Na vprašanje o ogljičnem odtisu, ki ga povzročajo takšni poleti, je Klakočar Zupančič dejala, da je to izjemno pomembno vprašanje, ki ga je treba upoštevati, "vendar nihče ne more več potovati brez ogljičnega odtisa". Kot je dodala, bi bilo to možno zgolj v primeru, da se bomo odločili, da bomo vsi potovali s kočijami.

Med drugim je zdajšnji premier že pred prihodom v parlament opozarjal, da so naše prehranske navade nevzdržne za prihodnost. Predvsem "tako in tako ne bi smeli uživati toliko mesa", je prepričan Golob.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar