Boštjančič: "Na prvo žogo nič kaj lepa situacija"

Odbor za finance Državnega zbora je včeraj zaslišal kandidata za finančnega ministra, Klemna Boštjančiča, ki ga je za ministra predlagalo Gibanje Svoboda. Boštjančič je zaslišanje uspešno prestal, z njegovo predstavitvijo je bilo zadovoljnih devet članov odbora, pet pa ne.

Na skoraj tri ure trajajočem zaslišanju so imeli člani odbora največ vprašanj glede njegovih pogledov na davčno politiko, bodoči minister pa je odgovarjal zadržano, rekoč, da ne namerava hiteti. Boštjančič je med drugim poudaril, da zagovarja progresivno obdavčitev, kot enega ključnih izzivov pa je izpostavil strukturni primanjkljaj.

Strukturni primanjkljaj in rast produktivnosti

Boštjančič je strukturni primanjkljaj opisal kot "rak rano" Slovenije, odgovornost zanj pa je pripisal celi vrsti predhodnih vlad, ki so denar razdeljevale brez merljivih učinkov in strateških usmeritev.

Med pritiski in problemi slovenskih javnih financ je navedel "nedavne davčne spremembe, eskalacije, vgrajene v pokojninsko in zdravstveno blagajno, dolgotrajna oskrba, rast zaposlenih in plač v javnem sektorju, eskalacija transferjev, dvig povprečnin občin, učinek deregulacije cen goriva, skorajšnje dražje refinanciranje državnega dolga in raznih strukturnih pritiskov, ki prihajajo v obliki staranja prebivalstva in zmanjševanja aktivnega prebivalstva."

Sam sicer ne izključuje dodatne porabe, a le za projekte, katerih pozitivni učinki bodo merljivi, v proračun pa ne bodo "vrtali dodatne luknje."

STA

 

Po mnenju Boštjančiča bi morala biti prva prioriteta vlade rast BDP-ja in višja produktivnost. Predvsem slednja je bila za samostojno Slovenijo izmuzljiv cilj; kandidat za ministra je izpostavil, da smo trenutno na 81 odstotkih evropskega povprečja po produktivnosti. Kratkoročna rešitev za to bi bila optimizacija stroškov, dolgoročno pa je potrebno povišati delež aktivnega prebivalstva.

V analizi zaslišanja na RTV je tudi ekonomist Jože P. Damijan pritrdil, da ima Slovenija nizko produktivnost, zaradi česar mladi izobraženi delavci odhajajo v bolj produktivne tuje države, ki posledično lahko ponujajo višje plače.

 

Davki, odliv možganov in učinkovitost v javnem sektorju

Boštjančič je na temo davkov poudaril predvsem, da so "možnosti dodatnih davčnih virov omejene." Omenjal je možne spremembe na področju nepremičninskih davkov, kjer bi se lahko obdavčilo dražje ali neuporabljene nepremičnine, pa znižano stopnjo DDV, obdavčitev dediščin in olajšave za samostojne podjetnike. Tudi subvencije za električna vozila se mu zdijo preveč radodarne. A je obenem poudaril, da je vse našteto potrebno še preučiti.

Bodoči minister za finance si želi razvojno usmerjen proračun, tj. proračun, ki bo stremel k povečevanju BDP-ja. V luči tega Boštjančič zagovarja tudi sistem učinkovitosti v javnem sektorju, kjer bo nagrajeno dobro delo, namesto sistema uravnilovke.

STA

 

Zaenkrat Boštjančič socialne kapice ne podpira, pravi pa, da so se v koaliciji že pogovarjali o možnih olajšavah, ki bi razbremenile plače segmenta prebivalstva, ki v največjem številu zapušča Slovenijo, in sicer mladi in izobraženi. Sistem normiranih espejev je opisal kot "anomalijo," sam podpira redne zaposlitve.

Boštjančič je že izbral dva državna sekretarja, Sašo Jazbec in Tilna Božiča. Bodoči minister je novinec na političnem parketu, kamor vstopa iz sveta gospodarstva. Od leta 2016 je predsednik upravnega odbora družbe Sava, od leta 2017 pa tudi predsednik nadzornega sveta družbe Sava Turizem. Zanj bo tekom mandata ključna podpora bodočega premierja Roberta Goloba, ocenjujejo pri Delu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar