.webp){kind=icon}
Koalicijskim partnerjem je uspelo zapolniti vsa ministrska mesta. Nova vlada bo imela 20 članov, od tega enega brez listnice. Skoraj polovico ministrske ekipe sestavljajo ženske, teh bo v novi vladi devet. To je največ do sedaj v zgodovini samostojne Slovenije.
Toda oblikovanje takšne vlade bi se lahko zavleklo do jeseni. Slovenska demokratska stranka (SDS) je namreč vložila predlog za sklic posvetovalnega referenduma o spremembah Zakona o vladi. Državni zbor bo zagotovo zavrnil predlog, do takrat pa parlament ne more spremeniti zakona, ki bi omogočil oblikovanje vlade po zgornjem predlogu. Robert Golob, najverjetnejši novi mandatar, je napovedal, da se bo nova vlada vseeno oblikovala do 3. junija, ampak po sedaj veljavnem zakonu, ki predvideva 14 ministrstev. Jeseni pa naj bi s spremembo zakona omogočili oblikovanje vlade po zgornji sestavi.
Preberi še
Koalicijska pogodba: razvoj v smeri zelenega preboja in pravičnosti
Koalicijska pogodba levo-sredinskega trojčka GS, SD in Levice naravnana razvojno za naslednja dva mandata.
16.05.2022
SDS vložila predlog referendumov o spremembah zakonov o vladi in RTV
SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah Zakona o vladi, s čimer blokira oblikovanje nove vlade.
19.05.2022
Javnost skeptična do nekaterih kandidatov
V javnosti pa so dvignila obrvi nekatera ministrska imena. Kandidatu za gospodarskega ministra Matjažu Hanu očitajo neprimerno izobrazbo in pomanjkanje izkušenj v gospodarstvu. Han je sicer maturiral na srednji trgovsko-komercialni šoli v Celju, 12 let pa je bil direktor družinskega podjetja. Je tudi nekdanji župan občine Radeče.
Presenečenje je tudi kandidat za finančnega ministra Klemen Boštjančič. Boštjančič je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, trenutno pa opravlja naloge predsednika upravnega odbora Save in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije. Ima pa tudi lastno svetovalno podjetje.
V preteklosti je bil povezan z nekaterimi propadlimi podjetji, zaradi česar so se v javnosti pojavili dvomi o njegovih kompetencah za vodenje finančnega resorja. Med drugim je bil glavni izvršni direktor Adrie Airways ter nadzornik Vegrada, Intereurope in Merkurja.
Tako gospodarski kot finančni resor bosta imela zahtevno nalogo. Slovensko in evropsko gospodarstvo se ohlaja, nekateri analitiki že govorijo o prihajajoči recesiji. Ohladitev gospodarstva pa lahko predstavlja težavo za slovenske javne finance, ki so zaenkrat še stabilne, vendar so nevarno izpostavljene makroekonomskim šokom.
Koalicijska pogodba sicer predvideva razvojno naravnano fiskalno politiko in spremembo fiskalnega pravila, kar nam bo omogočila, da bo lahko država v zahtevnim časih še naprej investirala namesto varčevala. Investicije so usmerjene predvsem v zeleno in digitalno preobrazbo gospodarstva, javnega sektorja in širše družbe.
