.webp){kind=icon}
Kitajski predsednik Xi Jinping, ki si je nedavno zagotovil zgodovinski tretji mandat na čelu komunistične partije in države, se je na srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem zavzel za mir in sodelovanje, obsodil pa je grožnje z uporabo jedrskega orožja v Evropi.
Scholz se je na prvi državniški obisk Pekinga odpravil danes, skupaj z delegacijo, ki jo sestavljajo vodilni predstavniki ključnih podjetij, kot so kemični velikan BASF, Volkswagen, Deutsche Bank in BioNTech. Xi se po dveh letih zatišja zaradi covida-19 vrača k osebni diplomaciji, Scholz pa je prvi predstavnik večje evropske sile, ki se je odločil za obisk.
"Kot vplivni velesili bi morali Kitajska in Nemčija sodelovati v tej kaotični in spremenljivi situaciji ter tako prispevati k svetovnemu miru in razvoju," je dejal Xi po navedbah državne televizije.
Scholz je dejal, da srečanje prihaja v času "velikih trenj" in da bosta državnika govorila tudi o gospodarskem sodelovanju. Nemški kancler se bo po srečanju sestal še s kitajskim premierjem Lijem Keqiangom.
Bloomberg
Xi je presenetil z obsodbo uporabe jedrskega orožja v Evropi, s katero je večkrat zagrozil Xijev zaveznik, ruski predsednik Vladimir Putin. Gre za najbolj kritične opazke glede rusko-ukrajinske vojne doslej s strani kitajskega predsednika.
Xi je mednarodno skupnost pozval k "zavrnitvi grožnje jedrskega orožja" in opozoril na krizo na evrazijski celini v primeru jedrskega napada, poroča državna tiskovna agencija Xinhua. Omenil je tudi potrebo po stabilni oskrbi s hrano in energijo, ki je prav tako ogrožena zaradi vojne.
V času covida-19, ko Xi ni potoval iz države, so se odnosi z zahodnimi državami poslabšali, predvsem zaradi represivne kitajske politike v Hongkongu, kršitev človekovih pravic v regiji Xinjiang in Xijeve nepripravljenosti, da obsodi Putinovo invazijo na Ukrajino. Kitajska skuša s pomočjo diplomacije napete odnose izboljšati, medtem pa Nemčija želi zasnovati novo strategijo glede Kitajske, ki bi zmanjšala odvisnost od kitajskega uvoza, a obenem povečala gospodarske vezi med državama.
"Kitajska ostaja pomembna gospodarska in trgovinska partnerica Nemčije in Evrope, tudi v spremenjenih okoliščinah," je Scholz zapisal v nedavnem članku za Frankfurter Allgemeine Zeitung. "Ne želimo oddvojitve."
Kitajskega predsednika ta mesec čaka še obisk vrha G20 v Indoneziji, kjer naj bi se prvič v živo sestal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Trenja med največjima gospodarstvoma na svetu so se v letošnjem letu zaostrila ob novih napetosti okrog Tajvana in ameriških poskusih, da Kitajski preprečijo uvoz najnaprednejših polprevodnikov.
