.webp){kind=icon}
Evropska komisija je v danes predstavljenem širitvenem poročilu priporočila, da se Bosni in Hercegovini (BiH) podeli status kandidatke za pridružitev Evropski uniji (EU). Čeprav država ni izpolnila vseh 14 kriterijev za pridružitev, komisija ocenjuje, da je naredila precejšen napredek.
V letnem poročilu Evropska komisija spremlja napredek šestih držav, ki se želijo pridružiti EU, med katerimi so države Zahodnega Balkana in Turčija. Poročilo je Evropskemu parlamentu predstavil evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi, ki je poudaril, da mora BiH več narediti na področjih sodstva, boja proti korupciji, upravljanja migracij in svobode govora.
Končno odločitev o podelitvi statusa kandidatke državi bo sprejel Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav članic in se sestane decembra, je še dejal Varhelyi. Pred začetkom pogajanj bo morala BiH izpolniti vseh 14 prioritetnih zahtev, nedavne volitve pa ponujajo priložnost za hitro vzpostavitev institucij in sprejetje potrebnih reform.
Konec junija sta status kandidatke prejeli Ukrajina in Moldavija, ki sta bili zaradi ruske invazije na Ukrajino obravnavani prednostno. Bosni in Hercegovini se sedaj obeta, da postane tretja v vrsti kandidatk.
Slovenska prizadevanja za vstop BiH v EU
Slovenija si je močno prizadevala za podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini; predsednik vlade Robert Golob je junija o tem prepričeval evropske voditelje.
"Današnja odločitev Evropske komisije temelji na pobudi Vlade RS junija letos, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo v EU. To priporočilo potrjuje, da je bilo naše stališče pravilno, da so bili naši argumenti razumljeni in nato tudi sprejeti," je odločitev komisije komentiral premier.
Vlada RS/zajem zaslona
"Naše sporočilo je, da na BiH nismo pozabili in ji bomo še naprej stali ob strani. Slovenija se bo zavzemala, da celotna regija Zahodnega Balkana čim prej vstopi v Evropsko unijo," je še dodal.
Tudi predsednik države Borut Pahor je bil med prvimi, ki so na Bruselj naslovili prošnjo za podelitev statusa kandidatke BiH. Bosna bi najprej morala prejeti status kandidatke, nato pa izpolniti reforme, je takrat dejal Pahor. Z njim se je strinjal avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je dejal, da za vstop v EU ne smejo obstajati dvojni standardi. Nezamisljivo se mu je zdelo, da je Ukrajina prejela status kandidatke, BiH pa ga ne bi.
Podelitev statusa oblika "humanitarne pomoči", a dobrodošla
Glede na dolg seznam še neizpolnjenih zahtev se pojavljajo dvomi, ali je pospešeni tempo širitvenih procesov (izključno) posledica "presenetljivega napredka" držav prosilk.
"Ruska brutalna invazija na Ukrajino kaže na pomembnost širitve EU, ki dobiva novo geopolitično relevantnost. Gre za dolgoročno investicijo v mir, blaginjo in stabilnost za našo celino," je dejal visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Vlogo geopolitike pri odločitvi je na predstavitvi poudaril tudi Varhelyi.
"Status kandidatke za Bosno in Hercegovino zagotovo ni posledica reform, napredka in pozitivnega dela vlade, temveč pridobitev na račun geopolitičnih odnosov, predvsem vojne v Ukrajini," ocenjuje Rijad Durkić, odgovorni urednik v našem bosanskem uredništvu.
Toda ne glede na razloge za sklep komisije je vstop v EU v interesu Bosne in Hercegovine.
"V tej svetovni krizi se je BiH z notranjimi delitvami in močjo svetovnih regionalnih sil od Rusije in Madžarske do ZDA uspela spremeniti v potencialno kandidatko. Čeprav gre za obliko humanitarne pomoči ali nekakšnega makro kriznega upravljanja, bi ta 'napredek' lahko imel številne dolgoročne pozitivne učinke," je dodal.
