Novo ministrstvo: Kratkoročno oddajanje je treba davčno destimulirati

Vse več mest na svetu se otepa platform za kratkoročno oddajanje, saj zmanjšujejo ponudbo najemnih stanovanj na trgu, zaradi česar rastejo tudi cene. Tudi Evropska komisija obljublja, da bo mestom omogočila večji nadzor nad tem področjem. "Razmerje med kratkoročnim in dolgoročnim oddajanjem je treba obrniti ter prvega davčno destimulirati, drugega pa stimulirati," menijo na bodočem ministrstvu za solidarno prihodnost.

Trenutno je namreč pri nas kratkoročno oddajanje davčno ugodnejše od dolgoročnega, saj je davek na turistično oddajanje nižji, ker gre za obdavčitev gospodarske dejavnosti. "Sobodajalstvo je opredeljeno kot posebna oblika statusa samostojnega podjetnika oziroma govorimo o davku na dohodek pravnih oseb, medtem ko je davek za stanovanjski najem vezan na davek od oddajanja premoženja v najem – če je najemodajalec fizična oseba," pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost.

Ob tem poudarjajo, da se bodo zavzemali za ustrezno davčno ureditev področja, in sicer na način, da bo spodbujala stanovanjsko rabo in klestila nestanovanjsko ali potratno rabo. Z novo sprejeto novelo zakona o dohodnini se razlika v obdavčitvi spet povečuje, tehtnica pa se je še bolj nagnila na stran kratkoročnega oddajanja. Višina obdavčitve prihodkov iz najemnin se namreč glede na prej veljavno Janševo novelo dviguje s 15 na 25 odstotkov. "Tu pridemo do vprašanja, katere politike vzpodbujamo kot država," je pred kratkim v intervjuju dejal kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Po vsej državi okrog deset tisoč enot za kratkoročno oddajanje

V državi je okrog deset tisoč stanovanj, ki so namenjena za kratkoročno oddajanje prek različnih platform, kažejo podatki bodočega ministra. Podatki sicer niso uradni, ampak so del analiz, ki so bile narejene za potrebe prenove zakonodaje, pojasnjujejo na ministrstvu. "Največ tovrstnih stanovanj je ravno v predelih z največjim pomanjkanjem najemnih enot, kot sta Ljubljana in Primorska," še dodajajo na ministrstvu.

Tudi ugotovitve analize kratkoročnega oddajanja nastanitev turistom, ki jo je leta 2021 za gospodarsko ministrstvo izvedel Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kažejo, da je bilo leta 2019 v Sloveniji oglaševanih 9.728 nepremičnin. Te so skupaj ustvarile 66,5 milijona evrov prihodkov, še navajajo na ministrstvu.

Število sobodajalcev je lahko vsak mesec različno

Če torej sobodajalec oglašuje stanovanje na spletnih portalih (kot sta na primer Airbnb in Booking) in v drugih medijih ter ga oddaja v turistični najem, so dohodki, ki jih doseže iz tega naslova, obdavčeni z davkom od dohodka iz dejavnosti. V tem primer se šteje, da opravlja dejavnost. Lahko je registrirani sobodajalec – fizična oseba –, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev oziroma 150 dni v koledarskem letu) in gostom nudi do 15 ležišč, ali samostojni podjetnik.

Po stanju na dan 25. avgusta 2022 je bilo v davčnem registru evidentiranih skupno 9.685 zavezancev, ki opravljajo dejavnost sobodajalcev, kažejo podatki Finančne uprave RS (Furs). Od tega je v register sobodajalcev vpisanih 2.900 oziroma 6.473 fizičnih oseb (če upoštevamo vse organizacijske oblike, ki imajo registrirano vsaj eno od dejavnosti SKD 55.1, 55.2 in 68.2) ter 3.212 pravnih oseb, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano eno od naštetih dejavnosti.

Skupno število zavezancev v posameznih mesecih se razlikuje, saj denimo podatki na dan 4. januarja 2023 kažejo, da je v davčnem registru evidentiranih skupno 8.747 zavezancev, ki opravljajo dejavnost sobodajalca, kar je 938 manj. "Ne gre za upad števila, temveč za to, da nekateri sobodajalci v vmesnem obdobju dejavnost zaprejo in v času najvišje sezone ponovno odprejo," pojasnjujejo na Fursu. Glede na avgust se je januarja zmanjšalo predvsem število fizičnih oseb, vpisanih v register sobodajalcev, saj jih je bilo 1.864 oziroma 1.036 manj kot avgusta.

Za primerjavo je bilo za odmerno leto 2021 za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem vloženih 36.655 napovedi.

Evropski parlament: Ekspanzivna rast kratkoročnih počitniških najemov

Evropski parlament je prav tako že opozoril na "ekspanzivno rast kratkoročnih počitniških najemov v mestih in priljubljenih turističnih destinacijah, ki zmanjšuje število stanovanj na trgu, zvišuje cene in negativno vpliva na bivanje". Tako so evropski poslanci v poročilu tudi zapisali, da želijo mestom dati večji nadzor nad platformami za kratkoročne najeme in zagotoviti, da te platforme delijo informacije ob spoštovanju pravil o varstvu podatkov.

Pravila so tudi sprejeli in veljajo za vse države članice Evropske unije (EU) in za države članice OECD, ki bodo podpisale t. i. sporazum MCAA DPI. Pri nas so evropsko direktivo v pravni red prenesli s prenovljenim zakonom o davčnem postopku. Pravila o poročanju naj bi začela veljati že za vse pridobljene prihodke v letu 2023.

Platforme morajo o svojih strankah podatke lokalnim davčnim upravam – v našem primeru Fursu – sporočiti najpozneje do konca januarja 2024, rok za poročanje med davčnimi upravami pa poteče konec februarja 2024.

Kako se mesta borijo proti Airbnbju

Še pred uvedbo evropskih pravil je na težave glede neurejene regulacije platform za kratkoročno oddajanje opozarjala tudi zveza evropskih mest za omejitev kratkoročnega oddajanja. Zvezi so se pridružila mesta Amsterdam, Arezzo, Barcelona, Berlin, Bologna, Bruselj, Firence, Krakov, Lyon, Munchen, Pariz, Praga, Porto, Utrecht, Valencija, Dunaj in Varšava.

Najbolj ostro se je v boj proti Airbnbju podala Barcelona. Tamkajšnje mestne oblasti so po letih pritožb prebivalcev zaradi nenehnega hrupa, visokih cen najemnin in pomanjkanja stanovanj leta 2021 napovedale prepoved kratkoročnih najemov na način, da se lahko stanovanja najemajo za minimalno 30 dni. Vendar je špansko vrhovno sodišče januarja 2022 to odločitev razveljavilo.

Podobne zakonske omejitve so že uvedli v nekaterih ameriških mestih, med drugim v Bostonu, Santa Monici in New Yorku, kjer je šlo mesto celo v tožbo proti Airbnbju. Tudi v San Franciscu, ki je rojstni kraj platforme za kratkoročno oddajanje, od gostiteljev zahtevajo, da v stanovanju za najem prebivajo vsaj 275 dni na leto.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar