Davčni strokovnjaki o vladnih načrtih davčne reforme

Vlada je za naslednje leto napovedala temeljito davčno reformo. "Struktura davkov namreč kaže, da pri obdavčitvi dela nismo najbolj konkurenčni, medtem ko sta obdavčitvi kapitala in nepremičnin podpovprečni," pravijo na ministrstvu za finance. "Zato je treba zasnovati in izvesti celovitejšo prenovo davčnega sistema." Davčne strokovnjake smo povprašali o njihovem mnenju, katere bi morale biti prioritete vlade na področju davčne politike.

Sogovorniki so si enotni, da je nepredvidljivost glavna težava slovenskega davčnega sistema. "Glede prihodnjega razvoja je smiselno razmišljati o večjih strukturnih spremembah, ki pa jih ni mogoče uvesti v enem letu," nam je dejal Domen Romih, partner in davčni svetovalec pri odvetniški pisarni Jadek & Pensa. "Zato ocenjujem, da je pristop vlade dober v tem, ko pravi, da bi v naslednjem letu pripravljali spremembe, katerih uvedba bi bila načrtovana za naslednja leta."

"Pričakujem, da bodo predlogi objavljeni in dani v javno razpravo najkasneje spomladi 2023, če se bo dogajalo kar koli glede davčnih sprememb za leto 2024," nam je povedal Ivan Kranjec, odvetnik in davčni svetovalec pri podjetju CMS RRH. "Morebitne spremembe za leto 2024 bi morale biti torej sprejete in objavljene najkasneje do avgusta 2023, če želimo imeti kolikor toliko stabilno okolje na področju davkov." Po mnenju Kranjca bi to omogočilo tudi ustrezno sodelovanje strokovne javnosti pri oblikovanju končnih predlogov.

"V Sloveniji smo sicer navajeni, da se bistvene davčne spremembe dogajajo pogosto," opozarja Nina Žefran iz davčnega oddelka Deloitte Slovenija, pri čemer izpostavlja davčne stopnje za oddajanje nepremičnine v najem. "Nepredvidljivost in negotovost je največja težava slovenskega davčnega sistema, pri čemer je predvidljiva davčna zakonodaja eden od gradnikov uspešnega gospodarstva. Z bolj dolgoročno davčno strategijo bi lahko privabili tudi več tujih vlagateljev," meni Žefran.

"Davčni prihodka iz naslova davka od dohodka pravnih oseb imajo nizek delež v vsoti vseh pobranih davkov, zato nižji dobički podjetij ne bodo bistveno vplivali na proračun," ocenjuje davčna strokovnjakinja. "Izpad bo večji, če se bo umirila potrošnja."

Davek od dohodka pravnih oseb v Sloveniji predstavlja dobrih pet odstotkov, davek na dodano vrednost pa dobro petino vseh pobranih davkov v Sloveniji. Na tem področju Žefran ne pričakuje sprememb.

Po njenem mnenju bi bile dobrodošle rešitve progresivna obdavčitev nepremičnin ter davčne razbremenitve udeležbe delavcev pri dobičku in plač razvojnih kadrov. Žefran podpira tudi določene ciljno usmerjene dajatve, recimo trošarine na potrošnjo določenih izdelkov, kot so sladke pijače.

Davčna strokovnjakinja ocenjuje, da davčne spremembe, ki bodo začele veljati prihodnje leto, ne bodo bistveno vplivale na gospodarstvo. Celoten pogovor z Nino Žefran si lahko ogledate v zgornjem videu.