Zaradi višjih obrestnih mer cene nepremičnin do 15 odstotkov nižje?

"Obrestne mere za stanovanjska posojila so se v evroobmočju od začetka leta 2022 močno zvišale, medtem ko so bile lani na najnižji ravni. V zadnjih dveh letih je bilo na nepremičninskem trgu zelo živahno, saj so kupci izkoriščali ugodne obrestne mere," v zadnjem biltenu ugotavljajo raziskovalci Evropske centralne banke (ECB) Niccolo Battistini, Johannes Gareis in Moreno Roma.

Rast cen stanovanj v evroobmočju je ob koncu leta 2019 znašala okoli štiri odstotke, v prvem četrtletju leta 2022 pa je narasla na deset odstotkov, kar je najvišja stopnja od leta 1991, pišejo pri ECB. Ob tem je sestavljeni kazalnik, ki vključuje različne stroške izposojanja gospodinjstev za nakup stanovanja, septembra 2021 upadel na zgodovinsko najnižjo vrednost in je znašal 1,3 odstotka; tam je ostal do konca leta 2021.

Potem so se obrestne mere v prvi polovici letošnjega leta močno zvišale – za 63 bazičnih točk, kar je največja zabeležena rast v šestih mesecih. "Dinamika nepremičninskega trga je zelo občutljiva na spreminjajoče obrestne mere. V skladu z modelom povečanje obrestne mere za eno odstotno točko vodi v znižanje cen stanovanj za približno pet odstotkov po približno dveh letih, če ostali parametri ostanejo enaki," so zapisali v poročilu ECB.

Ob dvigu obrestnih mer upad cen po približno dveh letih

Na nepremičninske naložbe ima po podatkih ECB dvig v višini ene odstotne točke veliko večji vpliv, saj po približno dveh letih vodi do osemodstotnega upada cen. "Vpliv naraščajočih obrestnih mer na cene stanovanj in nepremičninske naložbe je večji v okolju z nizkimi obrestnimi merami. Nižje kot so hipotekarne obrestne mere, bolj so cene hiš občutljive na spremembe obrestnih mer," ugotavljajo pri ECB.

Po posebnem modelu, ki vključuje še druge dejavnike, naj bi se v okolju z nizkimi obrestnimi merami ob dvigu obrestnih mer za eno odstotno točko po dveh letih cene na nepremičninskem trgu znižale za od devet do 15 odstotkov, kažejo podatki ECB.

"Po pandemiji covida-19 se zdi, da gospodinjstva zdaj pripisujejo večjo vrednost prostornejšim nepremičninam, ki ljudem omogočajo delo od doma, ob tem pa se jim zdijo privlačnejše tiste lokacije, ki so dlje od pisarne," ugotavljajo pri ECB. Kot so zapisali, so najbolj narasle cene samostojnih hiš in drugih nepremičnin zunaj prestolnic.

"Drugačne stanovanjske preference, ki so posledica pandemije, bi lahko omilile vpliv višjih obrestnih mer na nepremičninski trg, kar pojasnjuje, zakaj je trg nepremičnin tako odporen na upadanje cen," so zapisali v poročilu.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar