E-pismo: Sposobni menedžerji ali brezbrižni Slovenci?

Minuli teden bi težko spregledali rekordne rezultate Nove Ljubljanske banke (NLB), ki so vrednost delnice pognali na nove rekorde. Čeprav so bili dobri rezultati pričakovani, pa je delničarje in analitike vseeno presenetila napoved o 100-odstotnem povišanju izplačila dividend. NLB pri postavljanju rekordov ni edina, vse večje evropske banke poročajo o težko ponovljivem letu 2023.

Pot dobremu poslovanju bank tlakuje ugodno monetarno okolje, ob visokih obrestnih merah Evropske centralne banke (ECB) namreč rastejo obrestni prihodki. V primeru NLB so neto obrestni prihodki zrasli za 65 odstotkov na letni ravni in botrovali k za četrtino višjemu dobičku. So za visoke številke zaslužni sposobni menedžerji ali brezbrižni Slovenci?

Pregovor, ki dobro opiše bančno poslovanje, je naslednje: 'Bankir je človek, ki ti posodi dežnik, ko sije sonce, in zahteva, da mu ga vrneš, ko dežuje.' V trenutnem okolju to pomeni, da poslovne banke za deponiranje denarja pri ECB dobijo štiri odstotke obresti, medtem ko svojim komitentom za vezavo denarja ponujajo bistveno manj, v Sloveniji v povprečju 2,5 odstotka. Januarja je konkretno NLB za vezavo sredstev do enega leta ponudila odstotek obresti, za vezavo nad enim letom pa med dvema in 2,5 odstotka obresti.

Razlika do štirih odstotkov je ostala v žepu NLB. Pozor, NLB se pretežno financira z depoziti komitentov, med katerimi jih 70 odstotkov prispeva prebivalstvo. Depozitna baza NLB je lani dosegla 20,7 milijarde evrov, pri čemer vezane vloge predstavljajo zgolj 16 odstotkov. Prevladujejo namreč vloge na vpogled, na katere pa NLB v Sloveniji izplačuje 0,0001 odstotka obresti. Ponovimo, razlika do štirih odstotkov, ki jih obrestuje ECB, ostaja v žepu NLB.

Komitenti NLB se tako v veliki večini zadovoljijo z ničelnimi obrestmi na privarčevana sredstva kljub povišani inflaciji, NLB pa na ta račun profitira. Vse to se odraža tudi na vrednosti delnic, ki je od začetka leta 2023 zrasla za dobrih 85 odstotkov in je na rekordnih 114 evrih. Kljub temu predvsem zaradi napovedi o višjih dividendah analitiki, ki ocene objavljajo na Bloombergu, priporočajo nakup.

Uprava NLB je sicer na srečanju z vlagatelji večkrat poudarila, da zdaj žanjejo tisto, kar so posejali v preteklih letih. Hkrati pa opozarjajo na višjo davčno stopnjo, ki jih bo doletela v prihodnjem obdobju zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto in višjega davka na dohodke pravnih oseb v Sloveniji.

Pozitivno na poslovanje slovenskih bank pa vplivajo tudi visoke obrestne mere za stanovanjska in potrošniška posojila. Z obrestmi so banke pri nas lani zaslužile 1,44 milijarde evrov, leto prej pa 747 milijonov evrov, kažejo objavljeni podatki Banke Slovenije. Dobiček vseh bank pred obdavčitvijo je lani v seštevku dosegel rekordnih 1.137 milijonov evrov.

Ker so se okrepili dobički poslovnih bank, je posledično večja luknja v blagajni ECB. Revidirani računovodski izkazi ECB za lani izkazujejo izgubo v višini 1.266 milijonov evrov, ki bo prenesena v bilanco stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički. V izgubi je upoštevana sprostitev celotne rezervacije za finančna tveganja v višini 6.620 milijonov evrov, ki je delno pokrila izgubo. Za leto 2023 ne bo razdelitve dobička nacionalnim centralnim bankam v evrskem območju. Leta 2022 je bil finančni rezultat ECB enak nič.

Izgubo so si nakopali sami - zaradi hitrega dviga obrestnih mer. Kako hitro jo bodo zakrpali, pa bo prav tako odvisno od njih. Vsaj do takrat pa se ni treba bati niti za zgodovinsko visoke dobičke bank.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar