Avtomobiliste na Kitajskem skrbi odgovor Pekinga - na pomoč minister Han?

Predlog evropske komisije o dvigu carin na kitajska električna vozila za obdobje petih let so države članice na petkovem glasovanju naposled potrdile. Čeprav je bil predlog dviga carinskih dajatev do 45 odstotkov sprejet, saj je zanj glasovalo deset držav oziroma slabih 46 odstotkov prebivalstva Evropske unije, je bolj zgovoren podatek, da je proti oziroma vzdržano glasovalo 17 držav ali 54 odstotkov Evropejcev.

Čeprav je Slovenija glasovala proti carinam, s tem pa v prid Kitajske, bodo posledice kitajskega trgovinskega odgovora po napovedih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) občutila tudi naša podjetja. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za domače avtomobilske dobavitelje, ki si prizadevajo vstopiti v kitajske dobavne verige v EU in na Kitajskem; še bolj za tista, ki so tam prisotna že dlje časa.

"Povračilni ukrepi bi v primeru uvedbe trajnih carin bili verjetno še hujši, kot so ukrepi ob uvedbi začasnih carin," so nam v zvezi s tem pojasnili pri GZS. Pri tem pa dodali, da s strani podjetij dobivajo zaskrbljena sporočila, da trgovinska in geopolitična zaostrovanja na relaciji Bruselj – Peking ogrožajo njihovo poslovanje.

"Poslovni partnerji se zaradi tega obotavljajo, marsikatero podjetje težje pridobi nove posle ali ohranja že obstoječe," so pojasnili. Bo strasti nemara pomagala pomiriti gospodarska diplomacija, saj je novembra napovedan obisk visoke slovenske delegacije na Kitajskem, smo izvedeli?

Podjetniki z geopolitičnimi pomisleki

Sodelovanje s kitajskimi partnerji je za domačo avtoindustrijo eksistencialnega pomena, saj tamkajšnji proizvajalci orjejo ledino tehnologije e-vozil in njihove digitalizacije. Toda zaradi trenj z Zahodom se tveganja sklepanja poslov v azijski regiji stopnjujejo. V Hidrii, ki je prisotna na kitajskem trgu, so nam pojasnili, da sta Kitajska in Tajvan "z vidika poslovnih tveganj zelo rizično področje." Pri večjih kupcih v regiji pa celo opažajo, da se pojavlja "skrb glede odločitev o vzpostavljanju proizvodnje", pri čemer  ti "dolgoročno ne želijo biti odvisni od Kitajske in kitajskih dobaviteljev".

Slovenski avtomobilisti si po besedah direktorja Hidrie Holdinga Iztoka Seljaka v teh zahtevnih ekonomskih in političnih razmerah ali prizadevajo vstopiti v dobavne verige kitajskih podjetij na evropskih tleh ali pa na Kitajskem, kjer zaradi presežnih zmogljivosti, državnih subvencij in šibkega domačega povpraševanja sicer poteka hud konkurenčni boj.

Da bodo povišane carine okrepila prizadevanja kitajskih znamk pri vzpostavljanju proizvodnih kapacitet na stari celini, je jasno in to so nam potrdili tudi pri GZS. Dodajajo pa, da je to "dodatna priložnost za naša podjetja, da se vključijo v kitajske dobavne verige".

To pa ne velja samo za EU, ampak tudi za Kitajsko. Slovenski dobavitelji so s svojimi kapacitetami namreč obstoječi člen v avtoindustriji Ljudske republike. Pri tem imajo po besedah Seljaka svojo proizvodnjo vzpostavljeni podjetji Domel in Kolektor; "pripravljajo pa se tudi nekateri drugi", je povedal za Bloomberg Adria.

Med njimi je tudi zreški Unior, na GZS pa so na seznam dodali še podjetji Sinoslo Technology SIP in Elaphe, ki je prisotno preko partnerstva s kitajsko družbo Zhejiang Asia Pacific Mechanical and Electronic.

Skupna slovensko-kitajska podjetja na Kitajskem?

Direktor in soustanovitelj Gorazd Lampič je glede carin za Bloomberg Adria že v času preiskave komentiral, da na račun ukrepa, ki stopnjuje "nepredvidljivost poslovnega okolja", nastajajo "alternativne pobude", kot je vključevanje "kitajskih podjetij v skupna podjetja (joint venture op.) v EU".

Podjetje je navedlo, da sodelovanje s kitajskimi družbami za Elaphe "ne predstavlja več kot pet odstotkov dejavnosti." Izkušnje pri sodelovanju s kitajskim investitorjem so "v največji meri pozitivne", saj so njihovi partnerji "ambiciozni in konstruktivni, ki želijo na trg spraviti napredne nove tehnologije za trajnostno mobilnost." V zvezi z načrti so zapisali, da širijo "delovanje na nove elemente, kot so krmilni algoritmi za vozno dinamiko".

Pri povezovanju slovenskih avtomobilskih podjetij s kitajskimi partnerji ne moremo mimo Revoza oziroma Renaulta. Lastnik novomeške tovarne, ki si je zagotovil proizvodnjo e-twinga, bo mestnega malčka vse do leta 2026, ko naj bi stekla produkcija, razvijal z za zdaj neimenovanim kitajskim partnerjem. Francozi so lani poleg tega napovedali vzpostavitev skupnega podjetja z Geelyjem, ki vključuje tako razvoj kot tudi izdelavo avtomobilov s tehnologijo motorja z notranjim zgorevanjem v kar 17 tovarnah in petih razvojnih centrih. Do tega v EU sicer še ni prišlo, a podobno strategijo so za vstop na kitajski trg že pred desetletji ubrale evropske in ameriške družbe.

Bi povišane carine in recipročni ukrepi kitajske vlade utegnili k podobnemu koraku spodbuditi tudi domače dobavitelje, ki jih skrbijo vedno bolj črne napovedi evropske avtoindustrije?

Na to vprašanje so nam iz Hidrie sporočili, da "trenutno ne razmišljamo o vzpostavitvi skupnih družb". Pri čemer pa se strinjajo z oceno, da je na osnovi izkušenj iz preteklosti, "jasno, da na Kitajskem bolje uspejo tista podjetja, ki imajo dobrega kitajskega partnerja".

S strani Domela in Kolektorja pojasnil v zvezi s tem doslej nismo prejeli.

Hidria: Cilja elektromobilnost in Japonska

Hidria je sicer med redkimi družbami, ki so na Kitajskem trgu prisotna že več kot desetletje, in sicer preko družbe Hidria Suzhou, s sedežem v kraju Changshu, ki leži približno sto kilometrov severozahodno od Šanghaja. Podjetje, ki zaposluje trideset ljudi, je lani po navedbah krovne družbe imelo pet milijonov prihodkov, ukvarja pa se z izdelavo "vžigalnih svečk in grelnikov zraka za dizelske motorje."

V Hidrii dodajajo, da proizvode, izdelane na Kitajskem, "dobavljamo izključno kupcem v segmentu tovornih vozil". Proizvodna baza v Aziji pomeni, da so jim mnogo lažje dosegljivi drugi pomembni in razviti avtomobilskih trgi v regiji, saj tam prisotni partnerji "pričakujejo lokalne dobave". Zato pri Hidrii napovedujejo, da se jim v prihodnje "odpirajo nove poslovne priložnosti na japonskem tržišču".

Seljak je v zvezi s kitajskim trgom dejal, da je ta "ultimativen" v smislu izjemne konkurence, ki tam vlada. Pri Hidrii priznavajo, da je dodatna prepreka oziroma izziv močna podpora centralne vlade domačemu avtomobilskemu sektorju. A prav zaradi tega napredka na področju razvoja elektromobilnosti, je trg tudi poln priložnosti.

"Podobno kot v Sloveniji bomo v prihodnje tudi na Kitajskem diverzificirali proizvodne programe in se vse bolj usmerjali na področje elektromobilnosti," navajajo v svojih načrtih za prihodnost. Cilj prihodnjega razvoja je namreč plasiranje v rastoči segment lameliranih jeder elektromotorjev, so zapisali v pojasnilu.

Gospodarska diplomacija na visokih obratih

Iz neuradnih virov v slovenski diplomaciji smo izvedeli, da si ta na izražen interes domačih podjetij prizadeva za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja med državama prav preko avtomobilske industrije. "Ta je brez dvoma prioriteta," nam je zaupal neimenovani vir na veleposlaništvu v Pekingu. Zato tudi slovenski glas proti carinam in namera po vzpostavljanju mehanizma za povezan nastop zainteresiranih domačih družb za vstop na kitajski trg pod taktirko gospodarske diplomacije.

Z usmeritvijo se kot kaže strinjajo tudi na GZS, kjer so zapisali, da je "interes slovenskega gospodarstva (je), da se vključi v dobavne verige kitajskih proizvajalcev" ter da so "za dobro sodelovanje med obema gospodarstvoma (Slovenije in Kitajske) nujne premišljene odločitve in strateški pristop."

To je razumljivo, saj je Kitajska po navedbah ministrstva za evropske in zunanje zadeve "najpomembnejši trgovinski partner Slovenije v Aziji". "Slovenija želi povečati izvoz slovenskih izdelkov in izboljšati dostop do kitajskega trga za doseganje bolj uravnotežene blagovne menjave med državama," so pojasnili in dodali, da je Kitajska na 4. mestu najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi. 

Zato bosta v Peking novembra odpotovala tudi ministra za gospodarstvo in kmetijstvo Matjaž Han in Mateja Čalušić, so nam potrdili z obeh ministrstev. V okviru obiska se bo minister Han sestal "z visokimi predstavniki kitajskih oblasti", in sicer ob robu konference predstavitve "slovenskega poslovnega okolja s poudarkom na avtomobilski industriji," so še potrdili z resornega ministrstva.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar