Slovenski avtomobilisti: 'Kitajske carine' so polomija!

Potem ko je Evropska komisija najavila uvedbo skoraj 50-odstotnih carin na kitajske električne avtomobile, se pojavljajo najrazličnejši odzivi na napovedane trgovinske omejitve.

Uvodni odziv finančnih trgov je bil presenetljivo optimističen, kar potrjuje pričakovanja in izračune, da drakonske carine ne bodo imele pomembnega učinka na poslovanje sankcioniranih kitajskih družb. Postavlja se torej vprašanje, čemu sploh dvig, ki naznanja začetek trgovinske vojne med EU in Kitajsko?

A tega si nekoliko presenetljivo ne zastavljajo kitajska podjetja in vlada, ampak evropska in slovenska avtomobilska industrija. Njihov odziv lahko na kratko povzamemo: ukrep, ki ne bo koristil nikomur, škodoval pa vsem.

Brez pravega učinka

Vrednost delnic kitajskih proizvajalcev e-vozil je namreč dan po objavi narasla, kar nakazuje na oceno, da je ukrep zanje obvladljiv. Delnice družbe BYD, ki kotirajo na borzi v Hongkongu, so tako v četrtek pridobile 8,8 odstotka vrednosti, medtem ko so vrednostni papirji Geelyja in Zhejiang Leapmotor Technology pridobili po štiri odstotke.

To potrjujejo tudi analize, kot je denimo razrez cene BYD modela seal U na evropskem trgu, ki ga je pripravilo podjetje Rhodium. Na podlagi ocen stroškovne strukture proizvajalca BYD bi za avtomobil s ceno 41.990 evrov, začasna 17-odstotna uvozna dajatev (3.568 evrov) ob obstoječi 10-odstotni carini (2.099 evrov) skupini kljub temu zadostovala za ustvarjanje dobička v višini 9.397 evrov na vozilo.

To je še vedno sedemkrat več od dobička BYD na domačem trgu, kar nadalje pomeni, da ukrep ne bo imel pomembnega vpliva na poslovanje kitajske konkurence; s tem pa tudi ne želenega protekcionističnega ali protidampinškega učinka. "Carine med 17 in 38 odstotki zato ne morejo bistveno prizadeti uvoza kitajskih e-vozil, ki so bistveno cenejša od evropskih," se strinja ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jože P. Damijan.

Slovenska avtoindustrija: 'Carine nas bodo izrinile z mednarodnih trgov'

Izvršni direktor za proizvodnjo in robotizacijo v podjetju KLS Samo Mirnik meni, da so "vse omejitve, ki se pojavljajo na mednarodnem trgu, slabe in povečujejo stroške za kupce in podjetja v dobavnih verigah". Če bo prišlo do uvedbe napovedanih carin, pravi, "lahko pričakujemo, da bomo evropski dobavitelji izključeni iz mednarodnih trgov, delali pa bomo samo za Evropo, kar bo zelo slabo".

Izvršni direktor Boxmark Leather Marjan Trobiš se strinja v negativni oceni poteze komisije in dodaja, da bo ukrep privedel do "bumerang učinka". Kitajska bo verjetno posegla po "protiukrepih za omejevanje evropske avtoindustrije", napoveduje. "Približali se bomo stanju iz časa ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je začel s trgovinsko vojno sankcij in protidampinških ukrepov".

Namesto carin predlaga uvedbo kvot za kitajske avtomobile. "Kolikor se izvaža, naj se tudi uvaža," meni prvi mož proizvajalca avtomobilskih sedežev iz Kidričevega in dodaja, da se bodo negativne posledice ukrepa kmalu odrazile tudi pri nas. "Slovenija je dobaviteljska država," zato se bo zmanjšana prodaja velikih koncernov odrazila tudi pri domačih dobaviteljih, še povzame vpliv na slovensko industrijo.  

Gorazd Lampič, direktor in soustanovitelj podjetja Elaphe, ki je prek partnerstva s kitajsko družbo Zhejiang Asia Pacific Mechanical and Electronic prisotno na tamkajšnjem trgu, upa, da gre za "kratkoročni ukrep, ki je nastal v naglici". Ocenjuje, da poleg ukrepa povišanih dajatev, ki stopnjujejo "nepredvidljivost poslovnega okolja", nastajajo "alternativne pobude".

Vodja poslovnega upravljanja pri Porsche Slovenija Slavko Ažman, sicer meni, da naj komisija preveri "morebitne nepoštene prakse Kitajske, ki izkrivljajo konkurenco", vendar pa trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu.

Pravi, da pri domačem zastopniku za vozila koncerna Volkswagen (VW) upajo, da bo preiskava "povod za resen pogovor med EU in Kitajsko" za sklenitev dogovora, ki bo omogočal "pošteno konkurenco". Le tako bo prišlo do široke ponudbe električnih vozil po "ugodnih cenah", meni, kar je sicer pogoj za množično elektrifikacijo evropskega voznega parka.

Evropski strel v koleno

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je povišanje carin pričakovano označil za "tipični protekcionizem". Kljub temu pa je poleg ustaljenih litanij pekinške vlade preroško posvaril, da bo omejujoč trgovinski ukrep nazadnje najbolj škodoval "evropskim ekonomskim interesom". Pričakovati je, da bo Ljudska republika posegla po podobnih protiukrepih na področju letalske in avtomobilske industrije ter kmetijstva.

 

Podobne kritike in svarila prihajajo tudi iz velikih koncernov v EU, za katera slovenski dobavitelji zagotavljajo sestavne dele. Med največjimi nasprotniki carinskega ukrepa so namreč veliki evropski koncerni, kot so BMW, Volkswagen, Stellantis in Mercedes-Benz.

"Negativni učinki te odločitve prevladajo nad morebitnimi koristmi za evropsko in zlasti nemško avtomobilsko industrijo," menijo v koncernu VW. Izvršni direktor BMW Oliver Zipse je dejal, da bodo carine škodovale evropskim podjetjem in evropskim gospodarskim interesom. "Protekcionizem lahko sproži spiralo: carine vodijo k novim carinam, k izolaciji namesto k sodelovanju," je posvaril.

Nemško združenje avtomobilske industrije VDA je v odzivu na predlog komisije zapisala, da carine "niso pravo orodje za krepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije". "Dejstvo je, da Kitajsko potrebujemo pri reševanju svetovnih problemov," zlasti pri reševanju podnebne krize, so še zapisali.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck, ki se v tem tednu odpravlja v Peking, kjer bo poskušal zgladiti skrhane odnose z azijsko silo, pa je ocenil, da v trgovinski vojni s Kitajsko "ne bo zmagovalca". Nemška delegacija naj bi v dvostranskih pogovorih s Pekingom poskušala najti konsenz, kako do 4. julija poiskati kompromisno rešitev, ki bi preprečila nadaljnjo eskalacijo trgovinske vojne.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar