"Bolje nam je, več nam manjka" – intervju z Juretom Knezom in Boštjanom Bandljem

Boštjan Bandelj in Jure Knez sta dva od bolj prepoznavnih slovenskih podjetnikov, ki sta po državnozborskih volitvah 2026 ustanovila Inštitut Razvojnik. Zanj pravita, da bo apolitični in neodvisni think tank (mislišče), ki želi preko analiz in s številkami družbi podajati ideje, rešitve in modele za uspešen razvoj in blaginjo. Jure Knez sicer v javnosti že leta velja za glas razuma podjetništva, mladim pa nudi vzor in pomoč pri podjetniškem razvoju. Boštjan Bandelj šele v minulih letih premišljeno vstopa v slovenski medijski in javni prostor, predvsem kot izkušeni vlagatelj, specializiran za surovine, podjetnik in poznavalec energetike. Kdo so dobri voditelji in zakaj potrebujemo neodvisne institucije? Kako gledata na mlade, družbena omrežja in šolski sistem, kako najti poti v času izjemnih negotovosti, ko je ključna povezava med posameznikovo željo in družbenimi željami. 

Ob začetku njunega novega skupnega projekta – Inštituta Razvojnik, ki ga vodi Sonja Šmuc, v njem pa sodelujejo znana in izkušena imena iz sveta financ, podjetništva in prava – sta v intervjuju za Bloomberg Adria govorila o vodenju države, družbe in podjetij.

Bloomberg Adria

 

Zadnje čase veliko govorita o družbi in državi, zato bi se danes posvetila temu. Ko gledamo vse disrupcije po svetu, tudi Slovenija je na neki točki formiranja nove vlade, ki je negotova, na kateri točki sta po vajinem mnenju država in družba?

Knez: Mislim, da smo v svetu v času velikih sprememb. Skupno delovanje, konec hladne vojne in pridruževanje je bilo obdobje, ki je bilo za podjetja ugodno, lepo, ampak se očitno končuje. Zato se mi zdi, da je v tej negotovosti toliko bolj pomembno, da kot država in kot družba delujemo skupno, povezovalno, sicer bomo morda imeli kar velike težave.

Bandelj: Živimo res v obdobju izjemnih sprememb. Star sem petdeset in nedavno sem sinu razlagal, da še nobeno obdobje mojega življenja ni bilo v tako dinamičnih okoliščinah kot zdaj. Na eni strani imamo geopolitične spremembe, tehnološki razvoj z umetno inteligenco in družbenimi omrežji, družbeni razvoj, kako kot družba funkcioniramo tako pri nas kot po svetu. Mislim, da se smo postavljeni pred precejšnje izzive, a se lahko s tem soočimo in kot družba iz tega izstopimo kar najbolj učinkovito. Na kaotičen način ne bo šlo, potebujemo strukturo analize in pa cilje, kam hočemo.

Knez: Ampak leta '91 smo že preživeli vojno, saj je bilo takrat tudi zanimivo.

Bandelj: Bilo je, ampak to so bile razmere, ki so bile zelo lokalne; zdaj pa je ves svet v vrelcu sprememb. Na podlagi globalizacije, ki smo ji priča, mislim, da je zdajšnji čas nekaj posebnega.

Kot ste omenili, od leta '91 se je zgodilo marsikaj. Nekako smo se formirali, a zdaj je prisoten občutek, da smo spet na prelomni točki. Da bo zdaj odločilno, kaj bomo naredili in v katero smer se bomo razvijali kot država in družba. Kaj moramo narediti, da bi nam uspelo?

Knez: Strinjam se, dolgo smo živeli v coni udobja. V resnici niti ne vemo, kako nam je v tem trenutku lepo. Ker se ne zavedamo resnosti situacije, se še vedno večinoma ukvarjamo sami s sabo, namesto da bi se ukvarjali s tem, kaj je res treba narediti, da dosežemo konsenze, ki so nujno potrebni.

Ne govorim samo o Sloveniji, govorim tudi na ravni Evropske unije. Če pogledamo Evropo, vidimo staro damo, ki je bila v kratkem obdobju zgodovine vodilna v svetu, a zdaj ni več tako. Danes gledamo druge dežele, ne samo ZDA. Tisti, ki želijo videti tehnološki napredek in delovno vnemo, morajo kupiti letalsko vozovnico za Kitajsko. In ob povratku se nato zaveš, da je treba pljuniti v roke, da je treba začeti drugače razmišljati o naši prihodnosti v svetu in tudi delati.

Gospod Bandelj, zakaj potem ne znamo izkoristiti vsega dobrega, kar imamo, in to le nadgraditi? Kot da imamo torto, a ne zmoremo na vrh postaviti tiste češnje.

Bandelj: Kot posamezniki živimo v časih, ko je individualizem vedno bolj poudarjen. Vsakdo tekmuje kot posameznik: izobražuje se, tekmuje na trgu dela ali kot podjetnik in tako naprej. Po drugi strani pa opažamo, da je koherenten družbeni ustroj še kako potreben. To dvoje moramo povezati in ustvariti sistem, ki bo imel posluh za posameznika in ga bo spodbujal, da ustvarja, da dela, da je produktiven, in bo za to nagrajen. Ampak tako, da bo to dobro tudi za celotno družbo. Mislim, da je to eden večjih izzivov naše generacije v tem obdobju sprememb.

Mislita, da vama bo to uspelo z Razvojnikom? Drezata prav v tej smeri, mislita, da vama bo uspelo doseči, da družba sliši to, kar bi morala slišati?

Knez: Mislim, da ne gre za to. Gre za to, da kot člani te družbe po svojih močeh poskušamo narediti, kar lahko, da bo vsem bolje. To je odgovornost posameznika, saj je najbolj enostavno, da se človek pritožuje, kako je vse slabo, kako nam ne gre, ampak to ni dovolj. Poskusimo raje s pozitivnim pristopom, s tistim, kar znamo, poskusimo dodati kamenček v mozaik, da bo lahko naša družba uspešna. Če se pridruži dovolj ljudi, ki mislijo podobno, bomo uspešni.

Bandelj: Tega projekta sem se lotil, ker si želim boljše Slovenije. Želim si boljšega življenja za Slovenke in Slovence ter na podlagi svojega soustvarjanja kar nekaj uspešnih podjetniških zgodb, čutim dolžnost, da nekaj v tej smeri tudi naredim. Prevpraševal sem znani pregovor, ali je bolje nekomu podariti ribe ali mu omogočiti, da jih sam lovi, in odločil sem se za obe poti. Skozi svojo dobrodelno fundacijo pomagam tistim, ki pomoč potrebujejo. Razvojnik je namenjen temu drugemu – gradnji družbe, ki bo spodbujala delavnost, produktivnost, konkurenčnost z najboljšimi na svetu.

Nisem naiven, da je ta cilj zlahka uresničljiv ali uresničljiv v letu ali dveh. To je zame dolgoročen in iskren poskus premakniti stvari v tej državi na bolje.

Marsikdo bi verjetno vprašal, ali ni to delo politike?

Knez: Mislim, da politika potrebuje protiutež, stabilnost idej in programov, dobesedno mislišč, iz katerih lahko črpa ideje. Če ta zaživi tako, kot si zamišljamo, bi lahko ustvarili okolje, ki sega preko obdobja enega mandata, preko tega, da se ljudi prepričuje v eno ali drugo smer. Si pa predstavljam, da se bodo v Razvojniku za enake probleme razvile različne rešitve, iz nabora teh idej pa bo lahko politika črpala, v katero smer bi zapeljali državo.

Bandelj: Nikakor ne želimo konkurirati politiki in eno naših vodil je, da smo apolitični, skratka, da so ti dokumenti podlaga, predlogi, ki so na voljo vsem, tako političnim strankam kot širši skupnosti.

Kako pa s temi sporočili doseči slehernega človeka v družbi, ki v času volitev mogoče dobiva različne signale s poplavo informacij, ki jih danes srkamo tudi na družbenih omrežjih, in morda ne zna selekcionirati ali si predstavljati celotne slike?

Bandelj: Mi se bomo tega lotili argumentirano, metodološko in z uporabo sodobnih komunikacijskih orodij.

Knez: Zdi se mi, da je treba računati na mlade in jim zaupati. V času svojega podjetniškega delovanja sem presenečen nad energijo in zmožnostmi mladih. Menim, da si želijo vizije, nekega velikega načrta.

Ko smo pokazali izkaz poslovnega uspeha države (Razvojnikov vmesnik za simulacijo proračuna, op. a.), je bilo zame veliko presenečenje, da to še ni obstajalo v zgoščeni obliki. Če gledam kot podjetnik, se vprašam, kako je to mogoče. Stabilne finance in obvladovanje izkaza uspeha so osnova dobrega delovanja podjetja ali države in na tak način bi želeli pripomoči, da voditelji družbe dobijo orodje ter se lahko nato bolje odločajo.

Bandelj: Prinašava inženirsko-podjetniški pristop in upava, da bo dopolnjeval preostale sisteme v državi.

Vodenje z iskanjem ravnotežja: "Še 65 let, da bo bolje." 

Kaj vama pomeni pojem voditeljstva? Kaj pričakujeta od voditeljev na najvišjih ravneh družbe in tudi globalno gledano? Kaj sama poskušata doprinesti ekipam, ki jih vodita?

Knez: Mislim, da je vodenje podjetja popolnoma drugačno kot vodenje družbe, ki te je izvolila za določen mandat. V podjetjih vladata trajna stabilnost in profesionalnost, kar je drugače, kot če moraš biti kot politik pozoren na naslednji mandat, da boš znova izvoljen. Demokracija je sicer precej neučinkovit, ampak najbolj pravičen način vladanja. 

Za dobro delovanje družbe je treba doseči konsenz, ustvariti ravnovesje. Mislim, da je to, da smo živeli tudi v drugem režimu, kjer podjetnost in podjetništvo nista bila spodbujana, luksuz. Vsak režim ima določene prednosti in določene slabosti – v tujini lahko vidimo, da imajo sistemi, kjer vlada res trdi kapitalizem, prav tako svoje pomanjkljivosti. Torej, tako pri vodenju države kot pri vodenju podjetja se mi zdi ravnovesje ključno, kajti ni socialne države, v kateri ne bi bilo gospodarstvo uspešno. Zato je podjetništvo na pravi način ključno, da lahko take družbe prosperirajo.

Bandelj: Malo bolj filozofsko bi rekel, da lahko vodiš na tri načine: s prisilo, z manipulacijo ali z navdihom. V realnem svetu ni idealov, ampak na dolgi rok prva dva načina ne vodita k uspehom. Vodenje z navdihom pa se navezuje na to, kar je rekel Jure. Pri vodenju večjega sistema je treba ustvariti – če že ne konsenz, ker je stoodstotni konsenz v velikih sistemih nemogoč – vsaj neko ravnovesje, da uravnotežiš vsa ta pričakovanja, želje in pa tudi zmožnosti. To je recept za uspešno vodenje.

Zakaj nam to ne uspeva na ravni države? Zakaj nam ne uspe doseči tega konsenza med gospodarstvom, kapitalom in vsemi socialnimi momenti, ki so pomembni in so temelj te države in družbe?

Knez: Že pred leti sem se šalil, da je potrebnih sto let za razvoj ene stabilne demokracije. Takrat smo bili v tem procesu nekaj let, zdaj smo že 35 let. To pomeni, da potrebujemo še 65 let, da bo bolje.

Mislim, da imamo iz zgodovine izhajajoče določene zadržke, določene negativne izkušnje. To zgodovino moramo poznati in razumeti, da gremo lahko naprej. Ves čas govorim, da bomo v prihodnosti uspešni, če do politike razvijemo spoštovanje in zaupanje. Pri tem je treba poudariti, da je večina politikov srčnih – drugače najbrž ne bi vztrajali – so pa tudi negativne izjeme. Pri podjetništvu je podobno. Mislim, da večina podjetnikov danes resnično želi dobro za družbo, za stranke, za zaposlene, za podjetje, so pa tudi tu odstopanja, ki jih je treba ustrezno sankcionirati.

Mislim, da je prav, da razvijemo to spoštovanje in zaupanje ter dajemo mandate tistim, ki želijo s srcem voditi našo družbo in želijo dobro najprej za ljudi, potem za državo in nato zase. To je ključno.

Bandelj: Profesor Arturo Bris z Inštituta za mednarodno konkurenčnost je lepo pokazal, kako mora za uspešno družbo sodelovati in biti v ravnovesju več dejavnikov: podjetništvo oziroma kapital, civilna družba, pravni sistem in tako naprej. Mislim, da je to bistveno. Da sprejmemo drug drugega kot nujne in ključne dele družbe, ki imamo na koncu lahko isti cilj – zgraditi boljšo državo za Slovenke in Slovence.

Kaj o tem ravnotežju povedo rezultati zadnjih volitev, odraz česa so ti rezultati po vajinem mnenju?

Ne bi prav neposredno komentiral rezultata volitev, kažejo pa, da je Slovenija precej razdvojena. Osebno sem bil razočaran nad tem, da smo zelo malo slišali o vsebinah in programih dela. Če želimo gledati v prihodnost, se moramo veliko več pogovarjati o tem, kaj bomo naslednja štiri leta delali, kaj bomo počeli na dolgi rok, kam želimo priti ... Tega je bilo bistveno premalo, da bi lahko z optimizmom zrli v prihodnost, kajti ne vem, kaj me čaka v naslednjih štirih letih – ne glede na to, kdo bo na koncu sestavil vlado.

Prav o tej nestabilnosti poslovnega okolja govorimo že leta.

Knez: Vsekakor, to moramo ustvariti, da bomo lahko uspešni. To je dejstvo. Več se moramo pogovarjati o vsebinah, moramo jih definirati, morajo biti jasne, da se lahko potem uspešno in hitro implementirajo v prakso.

Bandelj: Razmišljal bi širše kot samo o poslovnem okolju. Ne samo med kampanjo, tudi sicer se preveč potencira teme, ki razdvajajo, namesto da bi iskali področja, ki nas združujejo, in se ukvarjali z njimi. Razvojnik želi opredeliti cilje Slovenije, s katerimi se lahko po mojem mnenju z določenim širšim družbenim konsenzom precej hitro poenotimo. To so blaginja, dostopne javne storitve ter konkurenčno podjetniško okolje, ki bo omogočalo delovanje javnih storitev in socialne države. Ko imamo ta dogovor, je lažje določiti aktivnosti za implementacijo teh idej in ciljev, tako da si želim in upam, da bo v naslednjem obdobju, tudi na podlagi najine iniciative, razmislek o tem, v katero smer naj se razvija Slovenija, prevladal nad iskanjem razlik ali izključevanjem drugače mislečih.

Mladi med družbenimi omrežji, umetno inteligenco in željo po uspehu

Kako gledata na današnje mlade, ki se na družbenih omrežjih pogosto znajdejo v primežu polarizacijskih diskurzov – glede spola, izobrazbe, premoženja ali vere? Kako vzgajati otroke, da ne bi padli pod te vplive, ki družbo še dodatno razdvajajo? Kako vidva pristopata k vzgoji svojih otrok v tem kontekstu?

Knez: Po eni strani opažam nekaj apatije in nezanimanja za to, kar se dogaja. Po drugi strani pa globoko verjamem v mlade in to, da bodo v nekem trenutku znali reči: dovolj je. To se je v zgodovini že večkrat zgodilo in vedno znova se ponavlja. Mislim, da bo prišel čas, ko bodo rekli: dovolj je starih vzorcev, dovolj je nenehnega vračanja k drugi svetovni vojni – začnimo se pogovarjati o prihodnosti. Kako bomo živeli naprej, bo namreč najbolj vplivalo prav nanje in na njihove potomce. Zato verjamem, da bodo mladi znali stvari postaviti na pravo mesto.

Bandelj: Nimam kaj veliko dodati. Na mladih svet stoji. Sploh v zadnjem obdobju, kajti občutek imam, da se svet vedno hitreje vrti in da so spremembe vedno hitrejše. Mlada generacija se je vedno znala prilagoditi in prevzeti vajeti v svoje roke ter peljati svet naprej. Ne dvomim, da bo tokrat kaj drugače.

Knez: Kadar debatiram z mladimi, ki se želijo preizkusiti v podjetništvu, jim rečem, da smo mi začenjali z zelo malo znanja, da smo se morali vse sami naučiti, pa smo vendarle postavili podjetja, ki so vredna nekaj sto milijonov evrov. In da bodo oni lahko ustvarili podjetja, vredna nekaj milijard, saj jim bomo pomagali in stali ob strani.

Bandelj: Vedno znova sem navdušen nad znanjem in energijo novih mladih sodelavk in sodelavcev, ki pridejo v moja podjetja, tako da me ne skrbi.

Umetna inteligenca lahko uči otroke, a toplino in vrednote bodo predajali učitelji 

Pogosto poudarjata pomen izobrazbe, a danes se na splošno velikokrat sliši, da izobrazba ni pomembna in da šole niso v redu. Imamo srečo, da imamo javno javno izobraževanje, čeprav vemo, da je sistem v krizi. Kako ga ohraniti, kako pomemben je po vajinem mnenju tudi za nadaljnji razvoj?

Knez: Mislim, da je šolstvo zelo pomembna tema, pri kateri se moramo zavedati, da naš šolski sistem ni idealen – daleč od tega. Pomanjkljivosti ima na več področjih. Ena od težav je, da se v času, ko so informacije danes dostopne tako rekoč vsem, otroci še vedno učijo velike količine enciklopedičnih dejstev. Pogosto se učijo stvari prezgodaj, na primer pri matematiki, zaradi česar lahko razvijejo odpor do teh vsebin.

Šolski sistem bi morali spremeniti tako, da bi pri mladih vzbujal pozitiven odnos do učenja. Če otrok v prvih razredih dobro osvoji poštevanko, je to že dobra osnova. Predvsem pa jih moramo naučiti, da se je treba učiti vse življenje. Pri mladih moramo graditi tudi trden sistem vrednot – takšne vrednote, ki jih kot družba želimo spodbujati. Pomembno je, da vzgajamo samozavestne in pogumne posameznike.

Kdor ima otroke v šoli, vidi, da pogosto prihajajo domov s težkimi torbami in še težjimi glavami zaradi vseh zahtev, ki so pred njimi. Ni nujno, da je tako.Mislim, da nas čaka še veliko dela, če želimo zagotoviti drugačno prihodnost – takšno, v kateri bodo otroci prišli domov in navdušeno povedali, da so risali rakete, pisali pesmi ali ustvarjali kaj novega. Šolstvo moramo bolj povezati s projekti, ki spodbujajo ustvarjalnost in radovednost.

Bandelj: Zelo je pomembno je, da je šolski sistem dostopen vsem, ampak mora se spreminjati v duhu sodobnega časa. Ko sva midva hodila v šolo, je bilo pomembno, da si nabral čim več informacij in oblikoval osnovno razumevanje. Danes je informacij preveč, izziv pa je, kako oceniti, katera informacija je kredibilna in katera ne.

To mora postati eden izmed ciljev izobraževalnega sistema in pa sposobnost reševanja problemov. Bojim se, da slovenski izobraževalni sistem, predvsem na podlagi mojih izkušenj, pri tem zaostaja in upam, da bo ta zaostanek v bližnji prihodnosti nadoknaden.

Knez: Spremembe so tudi zelo hitre. Smo v dobi umetne inteligence. Kaj danes pomeni seminarska naloga? Čas sprememb je. Fenomenalno je, v čem danes otroci rastejo in kakšne možnosti imajo. Nekdo, ki ima veliko znanja, lahko nova orodja uporabi za to, da je še boljši in še bolj uspešen. Tisti, ki znanja nima, pa je s temi novimi orodji izgubljen, zato je znanje še vedno izjemno pomembno. Slovenija ima določeno prednost s svojo inovativnostjo.

To vse pa zahteva tudi ukvarjanje z učitelji, sistemom in ljudmi, ki vzgajajo otroke in so z njimi vsak dan.

Knez: Da, po drugi strani pa vemo, da manjka na tisoče učiteljev.

Bandelj: Sploh za matematiko, fiziko, računalništvo.

Da so plače nizke, da zapuščajo šole. Da se starši soočajo s tem, da ne vedo, ali bodo otroci naslednje leto imeli iste učitelje.

Bandelj: Mogoče bo pa že čez nekaj let naše otroke učila umetna inteligenca.

Bi bilo to dobro?

Bandelj: Čas bo pokazal.

Knez: Pogosto slišimo, da imajo otroci danes vse krajšo pozornost – da so minute postale sekunde. Po drugi strani pa berejo digitalne knjige, ki so pogosto daljše od česarkoli, kar smo brali mi. To pomeni, da si znajo sami izbrati vsebine, ki jih res zanimajo.

Verjamem, da bo v prihodnje veliko stvari otroke učila umetna inteligenca, vendar moramo najti tudi pravo protiutež. Človeško toplino in vrednote morajo še vedno prenašati živi učitelji, da se ohranijo pristni stiki. Tudi družbena omrežja so na neki način ironija: otroci so ves čas povezani, a hkrati pogosto sami.

In kje so vrednote na družbenih omrežjih ...

Knez: Tako je.

Ko smo pri družbenih omrežjih, vrednotah, vodenju – kako gledata na posameznike, ki zasedajo vodilne položaje, pa niso nujno voditelji oziroma nimajo voditeljskih sposobnosti, kaj oni sporočajo mladim, ki prihajajo na trg dela, in tudi nasploh?

Bandelj: Ne bi rad sodil drugih, sem pa zelo strog sam do sebe v vseh vlogah. Tudi v vlogi vodje ali direktorja. Vem, da nisem popoln, delam napake in ne znam vsega, se pa tega zavedam in sem se pripravljen naučiti nekaj novega vsak dan.

Knez: Na področju vzornikov mladim živimo v zelo zanimivih časih. Ko jih vprašaš, kaj bi radi postali, pogosto odgovorijo, da vplivneži – včasih pa gre to še korak dlje, celo do platform, kot je OnlyFans.

Za konec bi vaju še vprašala, kako spremljata vodenje oz. retoriko sile in agresije, ki jo vidimo v svetu, pušča pa še več razdora in negotovosti na vseh ravneh družbe. Kakšna bi bila rešitev za to? Dr. Knez, pred kakšnim letom sva govorila o dogajanju v Gazi, danes imamo še eno vojno žarišče. Ni videti, da bi se kaj razreševalo.

Knez: Svet je tak, da se prej ali slej ponovno vzpostavi ravnovesje oziroma se stvari obrnejo v drugo smer. V 60. letih smo to videli pri ameriškem gibanju flower power, ki je preseglo logiko hladne vojne. Mislim, da mora preprosto miniti nekaj časa in da gremo tudi danes v smeri spoznanja, da trenutna pot ni prava. Sam si to predstavljam tako, da mora nekega dne priti neka deklica in reči: ''Jaz pa ne želim živeti v svetu z vojnami.'' In njen glas mora biti tako močan, da mu bodo sledili tudi drugi.

Pa ne slišimo teh glasov?

Ne še.

Ampak jih je ogromno.

Potrebujemo svoj čas. Na žalost.

Kdo ga potrebuje?

Človeštvo potrebuje svoj čas.

Bandelj: Graditi je treba najprej iz sebe in svojih vrednot ter jih prenašati najprej v krog svoje družine, svoje skupnosti in nato širše – kolikor je posameznik v dani situaciji lahko glasen. Slovenija je majhna država in pogosto preslišana. V zgodovini smo se naučili, da se je včasih treba tudi prilagajati in kdaj pa kdaj počakati na boljše čase. Verjamem pa, da bodo spremembe vedno prihajale od posameznikov – takrat, ko bodo dobronamerni ljudje pripravljeni stopiti skupaj, se angažirati, mobilizirati in povezati v kritično maso.

Kot je rekel Jure, to vidimo tudi v naši zgodovini: obdobja miru in udobja, ko nam pozornost nekoliko popusti in začnemo stvari jemati kot samoumevne, pogosto zamenjajo obdobja kriz in nasilja. Zdi se, da smo zdaj prav v takšnem obdobju. Zato mislim, da mora vsak posameznik po svojih najboljših močeh delati na tem, da postaja vedno boljši.

Knez: Bolje nam je, več nam manjka. V glavah je tako. Po težkem obdobju pa se zavedamo, kako lepo je živeti in da smo lahko srečni in zadovoljni z manjšimi stvarmi.