Boštjan Bandelj: Brez megavatov ni megabajtov

Ko se je prehod skozi Hormuško ožino z vojno v Iranu ustavil, so v ospredje ponovno prišle surovine in surovinske poti. Nafta in plin sta le vrh ledene gore. Od začetka vojne govorimo o višjih cenah energentov in posledicah, ki jih bodo dražji energenti ter njihovo morebitno pomanjkanje pustili vzdolž celotnih industrijskih verig, minerali kovine in druge kritične surovine, na katerih temelji tehnološki preboj, pridejo v ospredje, šele ko smo na robu njihovega pomanjkanja. Že zdaj je jasno, da bo pomanjkanje helija, ki prihaja z Bližnjega vzhoda, dvignilo cene čipov, ki so potrebni za nadaljevanje tehnološkega preboja. Pomanjkanje žveplove kisline in umetnih gnojil že danes spravljajo v stiske kmete, zato so višje cene hrane neizogibne.

Eno ključnih vprašanj, ki si jih postavljajo tudi na Bloombergu, je, ali se bodo vlagatelji začeli zavedati pomena surovin, je smiselno, da vlagatelji plačajo več za delnice tehnoloških podjetij kot za delnice podjetij, ki pridobivajo baker, ki je nujno potreben za razvoj teh tehnologij, bodo geopolitični, pretresi, spremenili razmišljanje vlagateljev in preusmerili denarne tokove v surovinske trge, brez katerih najbolj znana podjetja ne bi sploh delovala. S podjetnikom in izkušenim vlagateljem Boštjanom Bandljem, ki je specializiran za surovinske trge, smo govorili o pomenu surovin za tehnološki razvoj, ki smo mu priča.

Bloombergova kolumnistka, Mariane Summerset Web je postavila smiselno vprašanje, ali je res utemeljeno, da podjetja, ki porabljajo energijo, privabijo več vlagateljev kot podjetja, ki dejansko proizvajajo energijo oziroma surovino, ki je potrebna za njihovo delovanje?

Vlagatelji vedno iščejo donose. V preteklosti so nadpovprečne donose dosegali v sektorjih, ki se hitro razvijajo, ki prinašajo neko novo tehnološko revolucijo. V tem primeru govorimo o umetni inteligenci. Se pa v zadnjem obdobju veča zavedanje, da megabajtov ne bo brez megavatov. Da ne bo dobro delujoče umetne inteligence brez zagotovljenih ustreznih dobav električne energije. Tega se zavedajo tako vlagatelji kot tudi podjetja, ki vlagajo v umetno inteligenco.

Če pogledamo tudi širši krog vlagateljev, ki se je mogoče zdaj začel zavedati tako pomena energije kot surovin. Menite, da so morda tudi surovinski trgi in energetski trgi zdaj na nekem pragu preporoda?

Surovinski trgi so zgodovinsko gledano ciklični trgi, se pa v zadnjem obdobju pojavljajo oziroma se začenjajo tudi večje strukturne spremembe. Govorim predvsem o električni energiji zaradi že omenjenega procesa uvajanja umetne inteligence, pa tudi elektrifikacije prometa in ogrevanja v luči boja proti podnebnim spremembam, tudi v luči zagotavljanja neke samooskrbnosti in odpornosti na zunanje šoke. Trg električne energije je v zadnjih desetih ali dvajsetih letih v Evropski uniji zelo stagniral, če ni bil celo v blagem v upadu. Mislim, da se to z zadnjimi geopolitičnimi spremembami spreminja in da bo trg električne energije deležen večje pozornosti v prihodnje.

Kako konkretno vidite rešitev odvisnosti od disrupcij na globalnih trgih in takšnih geopolitičnih disrupcij?

Evropa v tem položaju ni prvič. Pred štirimi leti ob agresiji Rusije na Ukrajino smo doživeli prvi energetski šok. Od takrat je bilo marsikaj narejenega, porabe zemeljskega plina, ki ga Evropa uvaža - prej iz Rusije, zdaj pretežno iz ZDA, pa tudi Bližnjega vzhoda - se je v teh štirih ali petih letih zmanjšala za približno 20 odstotkov oziroma 100 milijard kubičnih metrov na leto, zato je naša izpostavljenost manjša, kot je bila. Še vedno pa je velika in sistemska. Vprašanje, kaj se bo zgodilo, je vezano predvsem na to, koliko časa bo trajala ta disrupcija ladijskega prometa skozi ožino. Mislim, da so trgi trenutno precej optimistični in predvidevajo, da bo ta prekinitev ladijskega prometa trajala precej malo časa. Istočasno menim, da podcenjujejo možnost daljšega zaprtja in katastrofalnih scenarijev, ki bi jih to prinesla.

Kaj nas naučijo takšni scenariji? Spomnili ste, da smo že bili v teh razmerah. Ali se dovolj naučimo iz preteklih izkušenj? Je bilo dovolj narejenega na investicijah v zeleni prehod, da bi res zmanjšali svojo odvisnost?

Lekcija je očitna. Če si izpostavljen uvozu kritičnih surovin, si izpostavljen tudi tveganju za negativne scenarije, če se ta uvoz prekine. Veliko je bilo storjenega, ampak zavedati se moramo, da so to res ogromni projekti, infrastruktura, proizvodnja energije. Industrijski sektorji, kjer so investicijski cikli dolgi, gredo v desetletja in sprememb se ne da doseči čez noč. Kot sem omenil, narejenega je bilo veliko, ampak še zdaleč ne dovolj, da bi lahko rekli, da je Evropa odporna na zunanje šoke, kar vidimo tudi danes.

Katere surovine bodo po vašem mnenju v prihodnjem obdobju prihajale v ospredje znova?

Še vedno smo vezani n uvoz fosilnih goriv, na zemeljski plin, nafto. Dva energenta, ki se trenutno kažeta kot najbolj kritična in ki ju v kratkem času ne moremo nadomestiti, ne na dolgi rok pa seveda prehod na obnovljive vire, deloma tudi na jedrske vire energije, ampak to zahteva desetletja investicij, sprememb v miselnosti in sprememb v odločitvah investitorjev. Rekel bi, da smo nekje na pol poti tega procesa, ampak potrebujemo več časa. Mislim, da se bo ta trend nadaljeval - želja po zamenjavi teh primarnih virov iz fosilnih virov iz uvoza na domače vire – kar bo pozitivno tako z vidika gospodarstva, predvsem pa z vidika odpornosti na zunanje šoke.

Bloomberg Adria

 

Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo s ceno plina nafte in elektrike v prihodnjih mesecih? Predvsem elektrika je pomembna in tudi kakšno zimo pričakujete v tem letu in naslednje leto?

Tukaj lahko potegnemo paralele iz let 2022 in 2023. V mnogočem je Evropa v boljšem položaju, kot je bila takrat, kot je bilo že prej omenjeno. Zmanjšali smo svojo odvisnost od uvoženega plina, večji delež proizvodnje električne energije prihaja iz domačih obnovljivih nizkoogljičnih virov. Trenutno smo na koncu ogrevalne sezone. Čeprav so skladišča plina v Evropi relativno nizko napolnjena, se tudi poraba sezonsko zmanjša.

Rekel bi, da imamo dva do tri mesece, v najboljšem primeru, zalog, in to je ta čas, v katerem trgi upajo, da se bo situacija na Bližnjem vzhodu razrešila. Če se bo razrešila, bodo ti šoki in posledice relativno obvladljivi. Nekaj nas bodo stali, ampak bomo nekako speljali. Če bo pa ta blokada prometa trajala več kot nadaljnja dva ali pa tri mesece, so pa ti scenariji resnično negativni, pesimistični in takrat bo treba razmisliti o dodatnih, tudi regulatornih političnih ukrepih.

Cene hrane bodo tudi porasle, o tem se že zdaj govori. Kakšno stopnjo inflacije pričakujete v preostanku leta? Govri se tudi o recesiji, kako realno vi gledate na te možnosti?

Kot ste že omenili v uvodu, ta prekinitev ladijskega prometa vpliva na globalne trge na celem kupu segmentov. Eno je sama energija, potem umetna gnojila, kar se bo prej ali slej odrazilo na cenah hrane. Aluminij, helij za proizvodnjo čipov in še nekaj drugih kritičnih surovin je tukaj ogroženih in prej ali slej se bo to pomanjkanje oziroma prekinjeni dobavni tokovi odrazili na nivojih cen. Evropska centralna banka  je prejšnji teden objavila projekcije po različnih scenarijih, kjer naj bi bila inflacija do konca letošnjega leta v Evropski uniji po različnih scenarijih med 2,5 in  4,4  odstotka. Še enkrat bom ponovil, da trgi upajo na skorajšnjo ustavitev spopadov oziroma odprtje Hormuške ožine za ladijski promet. Če pa do tega ne pride, lahko vidimo precej hujše scenarije.

Ob vseh teh napovedih krčev in negotovosti, ki lahko še sledijo kratkoročno in dolgoročno. Kakšne politične ukrepe vi pričakujete s strani države kot tudi celotne Evropske unije?

Naše možnosti so omejene. Glede na to, da tako Slovenija kot Evropa večino fosilnih virov uvažata, smo glavnemu ukrepu že bili priča. To je sprostitev strateških rezerv, kar se dogaja tako na evropskem kot na svetovnem nivoju. So pa te rezerve omejene. Kot sem že prej omenil, imamo jih za tri mesece. Poleg tega imajo vlade na voljo tudi regulatorne ukrepe, ki vplivajo ali na zmanjšanje povpraševanja ali na omejitve cen. Vsi ti ukrepi so omejeni in imajo tudi zelo omejen učinek.

Ukrepi vlade, ki so nujni zdaj? Vemo, da je Slovenija v ključnem momentu glede oblikovanja vlade, pa vendarle tudi geopolitični pritiski so veliki. Katere napake se nam ne smejo zgoditi?

Še enkrat, mislim, da ima celotna Evropa tukaj precej zvezane roke. Odvisni smo od uvoza fosilnih goriv. Vse, kar lahko naredimo, je, da si odpremo čim več možnih nabavnih poti in mislim, da je tukaj glavna naloga politike v teh zapletenih časih skuša najti neke rešitve.

Vlaganja v AI ali v energetska podjetja. Kaj se vam v tem trenutku zdi bolj smiselno?

To je zelo težko vprašanje, ki je odvisno od osebnih preferenc posameznega investitorja, glede tveganj, predvidevanja tako gospodarskih kot geopolitičnih trendov v prihodnosti. Prihodnost bo pokazala, kakšna odločitev je prava.