V ponedeljek in torek bo na Bledu potekala jubilejna 20. izvedba Blejskega strateškega foruma (BSF). Mednarodna konferenca je bila prvič organizirana leta 2006, dve leti po tem, ko je Slovenija postala članica Evrope unije, in leto dni, preden smo uvedli evro.
BSF odpira pestro diplomatsko jesen, saj oktobra sledi vrh sredozemskih držav MED9 v Portorožu, Slovenija pa 1. decembra prevzame enomesečno predsedovanje varnostnega sveta Združenih narodov.
Letošnjega srečanja v priljubljenem alpskem turističnem biseru se bo udeležilo precej odmevnih zunanjepolitičnih imen. Foruma se bodo udeležili albanski premier Edi Rama, hrvaški premier Andrej Plenković, črnogorski premier Milojko Spajić, zunanja ministrica Latvije Baiba Braže, češki predsednik Petr Pavel, estonski predsednik Alar Karis in nekateri drugi zunanji ministri neevropskih držav.
Preberi še

Afriška turneja Nataše Pirc Musar: Lahko Slovenija z zapuščino Jugoslavije gradi gospodarske vezi na kontinentu?
Med afriško turnejo je predsednica Pirc Musar obiskala Kenijo, Madagaskar in Etiopijo.
06.06.2025

Sylvia Groneick: 'Veliko si obetamo od sodelovanja na področju umetne inteligence'
'Zeleni prehod je kritično področje, kjer se lahko učimo drug od drugega,' meni.
05.12.2024

Peter Grk: Blejski strateški forum mehka moč slovenske diplomacije
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu sodeluje več kot 180 govorcev iz 48 držav. Podrobnosti foruma razkriva Peter Grk, generalni sekretar Blejskega strateškega foruma.
02.09.2024

Fajon in gospodarstveniki v Pekingu pred misijo nemogoče
Manevrski prostor slovenske gospodarske diplomacije oži zaostrovanje trgovinske vojne EU s Kitajsko.
17.04.2024
Dvodnevnega zunanjepolitičnega dogodka se bodo udeležili tudi številni evropski funkcionarji, med drugim visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in slovenska komisionarka za širitev Marta Kos.
Naslov letošnjega blejskega foruma je Pobegli svet. Zakaj ta naslov, je pojasnila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ker je svet "globoko razdeljen, po svetu divjajo številni oboroženi konflikti, ker vidimo močno načet svetovni red in kršitve mednarodnega prava," je naštevala.
Po besedah zunanje ministrice "Slovenija želi v stičišču različnih mnenj pogledati, kako naprej, kako zagotoviti partnerstva in zavezništva, ki temeljijo na mednarodnem pravu, kako se prilagoditi na nove izzive, ko v svetu marsikje prevladujejo transakcijski odnosi in pravila moči". Dodala je, da je "ključno, da imamo močno Evropsko unijo in soseščino".
BSF je najmočnejše orodje slovenske mehke moči, so povedali pri Ministrstvu za zunanje zadeve.
Po mnenju ministrstva je BSF po 20 letih postal "prepoznavna blagovna znamka in največji forum v jugovzhodni Evropi", udeležujejo pa se ga gosti z vsega sveta. BSF je po mnenju Fajonove pomemben, da "glas naše zunanje politike seže tudi na druge trge in da imamo verodostojnost". Foruma se bodo namreč udeležili predstavniki več kot 50 držav.
Na sredinem novinarskem brifingu so pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve izpostavili štiri prioritete Blejskega foruma, to so vojna v Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu, multilateralizem in Zahodni Balkan.
Depositphotos
'Blejska zaveza' in širitev na Zahodni Balkan
Zahodni Balkan je še vedno eno izmed najpomembnejših področij slovenske zunanje politike. Pri ministrstvu so dejali, da želijo v odnosu do Zahodnega Balkana konkretizirati tako imenovano blejsko zavezo - zamisel, da bi morale biti evropske in balkanske države pripravljene na širitev do leta 2030. To je pred dvema letoma na Bledu nakazal takratni predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Vodilni kandidatki za pridružitev EU sta trenutno Albanija in Črna gora, pri čemer nekateri pravijo celo, da bi se zahodnobalkanski državi lahko uniji pridružili pred letom 2030. Na ministrstvu pričakujejo konkretno razpravo o blejski zavezi, tako s strani slovenske komisarke Kos kot tudi voditeljev držav Zahodnega Balkana. O postopku pridružitve EU naj bi pozitivni signali prihajali tudi iz Bruslja, predvsem glede Albanije, ki naj bi pri pogajalskem procesu zelo napredovala.
Vendar Slovenija izgublja vlogo kot država, na katero se lahko Evropa zanese pri procesu širitve na Zahodni Balkan. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je denimo med ponedeljkovim obiskom Zagreba svojemu hrvaškemu kolegu povedal, da bi morala prav Hrvaška igrati ključno vlogo pri pospeševanju širitve Evropske unije na Zahodni Balkan: "Vlogo Hrvaške vidim kot posrednika in mentorja za nekatere države," je po poročanju HTV dejal šef nemške diplomacije.
'Zdaj ali nikoli'
Neuradno pa glede širitve EU na Zahodni Balkan odmeva vzdušje "zdaj ali nikoli". Če države Zahodnega Balkana ne bodo zagrabile priložnosti zdaj, je ne bodo nikoli, tudi če so izgubile upanje, odmeva v evropskih zunanjepolitičnih krogih, kjer se napoveduje, da se bosta začela trgovanje in kombinatorika držav Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope glede pridružitve EU. Govora je bilo tudi o pridružitvi Islandije, ki naj bo o tem odločala na referendumu do leta 2027.
Opozarjajo pa na zadnje javnomnenjske ankete v nekaterih ključnih državah članicah EU, kot sta Francija in Nemčija, ki postajajo čedalje bolj skeptične glede nadaljnje širitve EU.
Z vidika slovenske zunanje politike postaja v minulih letih čedalje bolj pomembno tudi grajenje odnosov zunaj že vzpostavljenih in tradicionalnih partnerstev. Tako so pri ministrstvu razširili diplomatsko-konzularno mrežo, pri čemer so odprli veleposlaništva v Adis Abebi, Alžiru in Manili, jeseni pa odpirajo veleposlaništvo v Maroku.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...