Medtem ko ZDA z zadnjimi napovedanimi, 25-odstotnimi carinami na uvoz avtomobilov stopnjujejo carinsko vojno, Evropa z ukrepi na drugi strani rešuje lastno industrijo. Tudi industrijo jekla. Ta letno proizvede 140 milijonov ton jekla in evropskemu gospodarstvu prinese 191 milijard evrov bruto dodane vrednosti.
Kako namerava Evropa zaščititi industrijo jekla? Kako hitro morajo biti sprejeti ukrepi in kako bodo carine vplivale na dvige cen jekla, na proizvodnjo in presežne količine jekla na trgu EU? Kako mora Evropa nastopiti, če se želi zavarovati pred poceni jeklom, ki prihaja z vzhodnih trgov?
O tem smo govorili z Alešem Falatovom, direktorjem marketinga in poslovnega razvoja v Skupini SIJ, ki je tudi pristojen za predstavljanje interesov podjetja v evropskem združenju jeklarjev Eurofer.
Preberi še

Šarmantni Xi proti cariniku Trumpu: Kdo bo prepričal vlagatelje?
Matjaž Dlesk, Triglav Skladi: Kitajski delniški trg se je prebudil, vrednotenja razmeroma nizka.
26.03.2025

EU rahlja okoljevarstvene cilje. Kaj pravijo domači avtotrgovci?
Trumpove carine in kitajska konkurenca Bruselj silijo v rahljanje pravil izpustov toplogrednih plinov.
31.03.2025

Kako so se na nove carine odzvale delnice avtomobilistov?
Indeks MSCI World Automobiles je letos upadel za 22 odstotkov.
28.03.2025

Trobiš: Carine 'velik udarec za evropsko avtomobilsko industrijo'
Odzivi na carine na uvoz avtomobilov v ZDA.
27.03.2025
Zadnje carine vas ne bodo neposredno prizadele, bodo pa vplivale na industrijo v Evropi. V industriji jekla so nove carine začele veljati 12. marca. Kako spremljate dogajanje od takrat? Kakšne učinke carin pričakujete?
Za nas je prednost, da se s tem ne soočamo prvič. S tem smo se srečali že leta 2018, ko je bilo z zelo malo opozorila vpeljanih veliko trgovinskih ukrepov naenkrat.
V tem trenutku na podlagi izkušenj lahko rečemo, da naša prodaja v ZDA ne bo pretirano ogrožena. Pričakujemo količinsko ohranjanje prodaje oziroma manjše povečanje, predvsem zato, ker sta zdaj carinsko obdavčeni tudi Kanada in Mehika, ki sta pa večji uvoznici od EU. S tem se bodo njihove cene približale našim. Zato računamo, da bo to izboljšalo našo konkurenčnost, ne pa zmanjšalo.
V Euroferu so ocenili, da bi lahko prišlo do upada izvoza evropskega jekla za dodatnih milijon ton. Kakšen bi lahko bil ta upad na ravni vaše skupine?
Zagotovo bo prišlo do težjega položaja proizvajalcev, ki proizvajajo jekla za široko potrošnje. Naše jeklo oziroma naši proizvodi se v ZDA ne proizvajajo v zadostnem obsegu za zadovoljitev potreb domačega trga, zaradi tega so jih prisiljeni uvažati.
Pri nas pričakujemo predvsem zvišanje tržnih cen. Tudi domači proizvajalci, če se tržno obnašajo, bodo zvišali cene, zato pričakujemo korak navzgor namesto navzdol.
Ne pričakujemo večjega zmanjšanja izvoza.
Koliko odstotkov bi lahko znašalo to zvišanje cen?
Težko rečem, glede na trenutne razmere. Nekatere izvzetja še vedno veljajo do konca leta oziroma do izteka kvot, tako da se bo to dogajalo postopoma, ne sunkovito. Tipično se domača tržna cena pri 25-odstotnem carinjenju poveča za 10 do 15 odstotkov.
Evropa je sprejela akcijski načrt za jeklo, ocenili sta ga kot pozitivnega, razmišljate pa o določenih popravkih. Kaj konkretno pogrešate in katere rešitve se vam zdijo problematične ali pomanjkljive, o čem se pogovarjate tudi na ravni Eurofera?
Veseli smo, da je akcijski načrt prišel v veljavo. To je prvi dokument, ki prepoznava jeklarsko industrijo v Evropski uniji kot strateško industrijo. Hkrati sistematično obrvanava težave, s katerimi se jeklarska industrija že več let sooča na trgu. Nižanje stroškov energije je zelo pomembno za energetsko intenzivno panogo. Vezano na delno krepitev razogljičenja industrije v EU, je tu vzpostavitev povpraševanja znotraj Evrope za zelena jekla, ki jih v skupini SIJ že proizvajamo, določeni jeklarji pa še morajo opraviti ta prehod. Imamo še krepitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), nove trgovinske zaščitne ukrepe in spodbujanje krožnega gospodarstva ter reciklaže kovin, kar prav tako v skupini SIJ že desetletja počnemo s precej visoko učinkovitostjo.
Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah - CBAMOkoljski mehanizem, katerega cilj je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki imajo visoke standarde pri zmanjševanju količin ogljikovega dioksida. CBAM se uporablja za naslednje sektorje blaga: cement, železo in jeklo, aluminij, električno energijo, gnojila in vodik. Po prehodnem obdobju, ki se kočna 31. decembra letos, uvoz blaga brez deklaranta CBAM ne bo več mogoč, navaja finančna uprava. |
Akcijski načrt je nekakšen okvir, ki postavlja roke in sklope vsebin, ki jih je treba obravnavati. To bodo zdaj proučevali in oblikovali v naslednjih mesecih. Znotraj Eurofera se zavzemamo za hitro implementacijo in predvsem konkretne ukrepe, da se med pogajanji to ne bi zvodenelo.
Kako hitro pričakujete te rešitve?
Prvi trgovinski ukrepi pridejo v veljavo že s prvim aprilom. Gre za prilagoditev trenutnega tarifno-kvotnega sistema. Naslednji korak, ki zadeva trgovino, bo sprejet do konca leta in bo stopil v veljavo junija ob prenehanju dosedanjega sistema carin. Ključna je celotna prenova, ker smo se doslej v Evropi soočali s tem, da je trg v EU upadel za 14 do 15 odstotkov, medtem ko so se kvote vsako leto povečevale za odstotek.
Nekateri drugi ukrepi so dolgoročni, ampak zadnje naj bi sprejeli v začetku leta 2027. Želeli bi, da se čim prej sprejme vse, razumemo pa, da to mogoče tako rekoč ni izvedljivo.
Kako naj se Evropa zaščiti pred poceni jeklom recimo iz Kitajske, Turčije in drugih držav?
Pri tem imamo dve težavi v eni. Prva je seveda, da so nizkocenovni proizvajalci z vzhoda v veliki prednosti pred evropskimi proizvajalci zaradi stroškov dela, energije in državnih subvencij. Kitajska funkcionira po principu planskega gospodarstva, ki se ga mogoče del naše publike še spomni iz Jugoslavije, kjer proizvajaš, dokler ne dosežeš proizvodnega načrta.
Če denarja zmanjka, pokličeš centralno banko in dobiš denar. To je zelo težko regulirati z izravnalnimi carinami, kot jih poznamo v Evropi in so v skladu s Svetovno trgovinsko organizacijo. Tu bo treba sprejeti ostrejše ukrepe. Po drugi strani imamo pa zdaj še dejanja v ZDA, ki - ne bom rekel, da so iracionalna - sledijo pa neki njihovi jasno začrtani strategiji, ampak jih je prav tako treba obravnavati.
Vsakič ko ZDA dvignejo carine, se za EU, ki je trenutno edini relativno odprt trg na področju jekla, na stežaj odprejo vrata za preusmeritev teh trgovinskih tokov presežnega materiala. To je ena od stvari, ki jih bomo – in jih že – vzpostavljamo znotraj Euroferja, da bi se jih učinkovito naslovili.
Ne govorimo, da uvoza ne sme biti, ampak da bo ta v normalnem obsegu, kot ga trg potrebuje. Uvoz iz tretjih držav v EU se je v zadnjih petih, šestih letih dvignil s približno 10 odstotkov na približno tretjinski delež trga.
Skupina SIJ je lani zabeležila rast v ZDA, kaj pričakujete letos in kako nameravate povečati rast v novih razmerah, saj ste že omenili, da to še vedno ostaja eden od strateških trgov?
Amerika bo ostala naš prioritetni trg. Za zdaj moram reči, da ne čutimo panike, tudi ne pri kupcih. Še vedno sodelujemo z obstoječimi partnerji, nameravamo tudi razvijati posel, imamo skladišče v Chicagu in računamo, da bodo na tem trgu še priložnosti. Če Trumpovi administraciji uspe lokalno proizvodnjo toliko okrepiti, da se bo povečala prodaja, potem se bo povečalo tudi povpraševanje po našem materialu.
Glede na to, da proizvodnja jekla v Evropi, statistično gledano, pada, kakšna je vaša zapolnjenost proizvodnih kapacitet za letos in kaj tudi pričakujete?
Smo nad evropskim povprečjem, treba pa je vedeti, da smo majhen igralec in majhno vedro se hitro napolni. Težava je, ker se naši večji konkurenti oziroma niti ne neposredni konkurenti, ampak kolegi iz stroke, soočajo s precej nizko izkoriščenostjo kapacitet, kar na celotnem trgu tišči ceno navzdol.
Večji je pritisk na ceno, manjše so marže, manj je prostora za vlaganja v tehnologijo, v razvoj, tako pri nas kot v celotni industriji v Evropi.
Govorili ste precej figurativno, ko ste rekli, da ste nad povprečjem Evrope. Kakšno je to povprečje Evrope in kakšen delež kapacitet trenutno zapolnjujete?
O izkoriščenosti kapacitet ne smem govoriti, tega ne smem razkrivati, ker je podatek zaupen. Lahko pa rečem, da so agregirano zdaj v Evropi kapacitete zapolnjene v približno 65 odstotkih. Če to primerjamo s Kitajsko – ta dela s 85-odstotno zapolnjenostjo kapacitet.
Bi pa ob tem dodal, da če v Evropi zapreš pet jeklarn, se izkoriščenost kapacitet precej poveča. Tako se lahko ta statistika izkrivlja in ni najboljši pokazatelj. Boljši pokazatelj je količina proizvodnje, ki je v Evropi upadla s 190 milijonov ton leta 2007 na lanskih 126 milijonov ton.