Glavni izvršni direktor podjetja Spar Slovenija, ki se je v preteklih letih - ki jih je zaznamovala izjemna draginja - povzpel v vodilnega trgovca po tržnem deležu, je junija prevzel isto funkcijo tudi na Hrvaškem. Čeprav v Sparu poudarjajo, da ne gre za združevanje trgov, imajo lahko sinergijski učinki in sodelovanje v večji mreži svoje prednosti. Spar ima v Sloveniji 5.200 zaposlenih ter 128 supermarketov in 40 franšiznih trgovin. Pravijo, da je še prostor za rast.
Hrvaški trg, ki je precej večji, ima enako število zaposlenih in manj supermarketov, a štiri hipermarkete več in manj prometa. Kakšne potenciale ima hrvaški trg in kaj lahko sinergije med obema prinesejo Sparu? Kako je voditi dva različna trga, kako se oblikujejo cene, ki pristanejo na trgovskih policah, in kdo nas bo v prihodnje dočakal na blagajni? O tem smo govorili z Davidom Kovačičem, glavnim izvršnim direktorjem podjetij Spar Slovenija in Spar Hrvaška.
Od junija vodite tudi Spar Hrvaška, kar je zanimivo v časih, ko se podjetja selijo na Hrvaško zaradi nižjih stroškov poslovanja. Pri vas je nekoliko drugačna zgodba, ampak vseeno - kako iz perspektive direktorja v obeh državah spremljate poslovni okolji?
Gotovo je delo manj obdavčeno na Hrvaškem, o tem sploh ni dvoma. Drugače pa se s poslovnim okoljem ne obremenjujem. To je zame, kot da igraš tekmo na dveh različnih igriščih: eno ima določene lastnosti, drugo drugačne, na obeh pa moraš zmagati oziroma se osredotočiti na zmago.
Koliko neizkoriščenega potenciala je na hrvaškem trgu za Spar? Kakšen je vaš načrt za osvajanje tega trga, kot pravite?
Hrvaška ima prav gotovo še več potenciala. Hrvaški trg je tudi manj konsolidiran kot slovenski, tako da je naš način za dosego zmage vedno ta, da moramo biti najprej najboljša opcija za kupce. Če smo odkriti, na Hrvaškem to trenutno nismo vedno. Prvi cilj je, da to postanemo. Ko bomo, sem prepričan, da bomo tudi bolj prosperirali na trgu.
Zakaj menite, da še niste? Kaj lahko naredite na hrvaškem trgu, da bi se dvignili? Zdaj ste trenutno na tretjem mestu med trgovci.
Sama kakovost storitve ni to, kar bi blagovna znamka Spar ponujala in obljubljala.
V katerem segmentu?
V tem, kako so videti trgovine, čisto preprosto.
Konkurenca na Hrvaškem je v primerjavi s konkurenco, ki je bila morda na slovenskem trgu takrat, ko ste prišli, v nekako podobnem položaju, kot je trenutno zdaj na Hrvaškem.
Mislim, da je konkurenca drugačna. Trg je manj konsolidiran, torej igralcev je več. Glede na to, da je tam še veliko tradicionalne trgovine, naša glavna težava ni, kako vzeti konkurentom kupce, ampak kako biti boljši. Zdaj pač nismo dovolj dobri, in zato nam ne zaupa dovolj kupcev. Sami smo ustvarili probleme, niso nam jih ustvarili konkurenti.
Vemo, da so na Hrvaškem cene visoke. Kaj menite, da lahko na tem področju dosežete? Bi bile lahko sinergije med državama glavna konkurenčna prednost za osvajanje trga?
Gotovo je to ena izmed prednosti: sinergije pri nabavi, sinergije pri izkoriščanju določenih kompetenc, torej deljenja človeških virov, informacijskih virov in tako naprej. Ampak zdaj je to glavno. Vsak trg ima svoj nivo cen. Ali ga bomo lahko radikalno znižali? Tega ne morem obljubiti. Se bomo pa trudili biti cenovno bolj udarni in bolje percipirani na Hrvaškem, kot smo zdaj - to pa absolutno.
Ko primerjate cene na Hrvaškem in v Sloveniji … kateri so glavni vtisi? Imate tudi večje uvide, kako politika poseže v vse te razmere?
Iskreno povedano: prodajnih cen med Slovenijo in Hrvaško ne primerjamo preveč. Vsak trg ima svoje zakonitosti in rezultat tega so cene, kakršne pač so. Hrvaška ima recimo višji davek na dodano vrednost in tako naprej. Ko kdo sprašuje o nivoju cen, odgovorim: če bi bilo tako preprosto cene kar znižati, bi to nekdo naredil in množično osvojil tržni delež. Ampak tega nihče ne naredi. Zakaj? Ker očitno ni tako preprosto.
Primerjave cen so sicer nekaj, kar v Sloveniji radi počnemo - poslušamo tudi o tem, kako se Slovenci odpravljajo po nakupih v Italijo in drugam. Kaj se vam zdi najbolj problematično pri tovrstnih primerjavah?
Predvsem niso reprezentativne že pri prepoznavanju blaga - marsikdo primerja stvari, ki niso primerljive. Potem je tu še vprašanje, katere cene primerjamo. Italija je trg, kjer so cene na nekem nivoju in ni radikalnih popustov, le občasno so, ampak ne tako veliki in ne tako pogosti kot pri nas. Slovenija pa je trg, kjer so osnovne cene visoke iz različnih razlogov, torej višje kot v Italiji, vsaj za suhi asortima, ne tudi pri svežem, ampak imamo večje akcije. Ko smo primerjali realizirane cene - to smo delali, saj nam ni vseeno, ali ima naš kupec višje cene kot italijanski - pri nas niso višje, saj se odštejejo popusti: lahko izkoristiš 25 odstotkov na katerikoli izdelek skoraj kadarkoli, 10 odstotkov vsak konec tedna na vse, pogoste akcije znižanj do 50 odstotkov, ki so v Italiji redke. Na koncu je podobno.
Pri oblikovanju cen imajo veliko vlogo dobavitelji. Kakšna je ta vloga?
Dobavitelji imajo cenike enake za vse v državi. Nekateri so po našem mnenju pretiravali z dvigi cen. To je trend v panogi potrošnih dobrin, ki se vleče že od obdobja pandemije. Takrat so volumni padli; odziv sektorja je bil dvig cen, kar je bilo kratkoročno odlično, saj so z manj dela več zaslužili. Dokler ni postalo preveč izrazito. Zdaj ima celoten sektor težave s tem, da volumni še bolj radikalno padajo in se različno borijo. Nekateri po našem mnenju pri dvigu cen pretiravajo. Kupec pa tega ne vidi. Kupec ne bo rekel: ta in ta dobavitelj je dvignil ceno, ampak Spar je dvignil ceno ali Hofer, Lidl, Mercator. Mi pač ne želimo biti del tega.
Pravite, da je cenik enak za celotno državo, pa so ceniki enaki med državami?
Ceniki med državami pa gotovo niso enaki. Tudi Evropska komisija se ukvarja s tem, zakaj nekateri dobavitelji ne dovolijo prostega pretoka blaga med državami, zakaj omejujejo, da bi kupovali neposredno, recimo v Avstriji ali Italiji.
Kaj bo Evropska komisija dosegla? Kaj bi bilo treba narediti?
Mislim, da bi morali te omejitve odpraviti, skladno z načeli EU in skupnega trga. A dobavitelji imajo svoje strukture, distributerje, mreže, ki jih s tem poskušajo zaščititi.
Koliko se lahko trgovci sploh postavijo po robu velikim dobaviteljem? Spar si to lahko privošči, ker ste veliki, ne more pa vsak kar izločiti nekoga, kot je Henkel.
Ni toliko odvisno od velikosti trgovca, bolj od presoje menedžmenta, kaj mu bo to prineslo in kakšno sporočilo želi poslati kupcem. Mi smo poslali jasno sporočilo in ga bomo še komu, če bo imel podobne ideje.
Pa odziv kupcev? Je videti, da bi kdorkoli kaj pogrešal ali manj kupoval v Sparu?
Ne, prej nasprotno.
Če pogledamo še cene pri nas: kako menite, da bo novi zakon o ohranjanju vplival na oblikovanje cen? Nazadnje ste omenjali cenovno vojno, prodajo banan za 69 centov, medtem ko je nabavna 90 centov. Kako se bo to morda uravnalo?
Mislim, da je to predvsem na svežih oddelkih smiseln ukrep, ker ščiti slovenske pridelovalce. Je pa mogoče, da bodo določene prodajne cene zaradi tega nekoliko višje, torej realizirane povprečne cene.
Koliko višje bi lahko bile?
Tega pa ne vemo, nismo se še s tem dovolj ukvarjali, ker zakon še ni potrjen.
Umetna inteligenca v trgovinah. Koliko, kje in do katere meje? Ta meja je vprašanje, ki si ga ljudje postavljajo.
Sem eden tistih, ki verjamejo v umetno inteligenco, in mislim, da je fundamentalna tehnologija - tehnologija, na kateri bo vse drugo temeljilo, in ne samo ena izmed tehnologij. To bo bistveno vplivalo na trgovino in druge sektorje. Za kupce bo to videti tako, da blagajn čez pet let verjetno ne bo več, ker bo umetna inteligenca sama prepoznala, kaj imaš ''v košarici'', in ti obračunala. Tehtnice za sadje, zelenjavo, kruh, to že obstaja, imamo pilote, ki dobro delujejo. Prepoznajo ne le jabolko, ampak točno, za katero jabolko gre. Kupci bodo najprej videli spremembe na tem področju.
Na Hrvaškem se je pojavil predlog, da če samopostrežne blagajne zamenjajo prodajalca, naj bi se kupcu odbil del cene, ker opravi delo prodajalca. Kaj menite o takšnih predlogih?
Nenavaden predlog, saj bi morali potem za ves tehnološki napredek nekako obračunati popust. Ker nekdo na primer ne tipka, ampak to počne računalnik.
V Sloveniji krepite svojo mrežo franšiznih poslovalnic. Zakaj ste se odločili za ta korak? Zaradi zapolnjevanja vrzeli, kjer morda še nimate močne prisotnosti?
Mislim, da so franšize zelo dober odgovor na problematiko oskrbe manj poseljenih delov Slovenije. Za nas kot centralno vodeno podjetje je težko v manjših krajih na poslovno-vzdrževalen način oskrbovati trgovino, medtem ko nekdo, ki je iz tistega kraja in sam dela v trgovini, lažje vodi trgovino in tudi bolje pozna kupce, mogoče ima lokalne dobavitelje. To se je izkazalo kot zelo dober koncept, številni naši partnerji to dokazujejo.
V Sloveniji imate še velikih belih lis?
Mogoče jih lahko preštejemo na prste ene roke. Drugače pa je teh sivih oziroma belih lis, kot sta recimo Cerknica in Tolmin, še kar nekaj. Potem imamo še kraje, kjer bi lahko bili bolje pokriti ali bi imeli boljšo lokacijo, bolj primeren format. Naš oddelek za širitve bo gotovo imel še dovolj dela.
Boste tudi tam morda prisotni prek franšiznih poslovalnic? Tudi na Hrvaškem?
Nekoč prav gotovo. Pogoji so zdaj izpolnjeni, ker prej Hrvaška ni imela lastne logistike, in potem ni smisla, da se ukvarjaš s poslom, ki je v bistvu veleprodaja. Zdaj so pogoji izpolnjeni, ampak počasi ... Najprej bomo hodili, potem tekli.
Kakšno bo poslovanje letos in kaj načrtujete v naslednjem letu na obeh trgih?
Kar zadeva poslovne rezultate, bomo letos dosegli načrte. Ne samo finančne, ponosni smo, koliko trgovin smo prenovili v Sloveniji, mislim, da sedem ali osem, kar je v teh časih kar velik korak naprej. Tudi na Hrvaškem smo nekaj trgovin odprli in prenovili. V naslednjem letu bo na Hrvaškem največja investicija nova centrala, ki smo jo že začeli graditi, pa tudi odprtja imamo v načrtu. V Sloveniji prav tako kar nekaj odprtij. Tako da bo še zabavno.
Na obeh trgih bo dobiček rasel?
Pričakujemo, da se bo dobičkonosnost v Sloveniji ohranila, medtem ko jo moramo na Hrvaškem vsekakor povečati.
.webp){kind=icon}
