"Kitajska bo še izboljševala poslovno okolje in pozdravljala več naložb multinacionalk na Kitajskem, s katerimi bo delila priložnosti za razvoj," je v nedeljo ob začetku kitajskega razvojnega foruma dejal podpredsednik kitajske vlade He Lifeng. Vodjem zahodnih družb, med njimi tudi Appla in Pfizerja, je državni funkcionar, ki mu je v kitajski vodstveni nomenklaturi dodeljena skrb za gospodarske zadeve, o razmerah v gospodarstvu govoril s skoraj vznesenimi besedami.
To naj bi bilo polno vitalnosti in zelo odporno, je ponovil sporočilo, ki ga je v začetku marca na ljudskem kongresu v svet poslal njegov šef, premier Li Qiang. Promocijska kaskada partijskih funkcionarjev naj bi se z vrhuncem sklenila v petek, ko naj bi se s šefi multinacionalk sestal predsednik Ljudske republike Xi Jinping, piše Reuters.
Da bo profil verjetnega sestanka na najvišji ravni, narekuje sicer provizorični seznam udeležencev, med katerimi se poleg predstavnikov Appla in Qualcomma pojavljata tudi BMW in Mercedes-Benz. Da so takšni tudi vložki, pa kažejo ambiciozni razvojni načrti partijskega vodstva v negotovem kontekstu porajajoče trgovinske vojne z ZDA. Kitajska je zaradi trgovinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa v nenavadnem položaju: carine ogrožajo njen izvozni model, a hkrati v nasprotju z ZDA krepijo njen ugled kot varne naložbene destinacije. Srečanje z Xijem bo tako namenjeno prav simboliki krepitve nove kitajske vloge v globalnem gospodarstvu.
Preberi še

Kitajska se bo iz krize izkopala s trošenjem
Kitajska vlada napovedala obsežen program spodbujanja potrošnje.
17.03.2025

Kitajski kongres: Kako bo Xijeva Kitajska nokavtirala Trumpove ZDA?
Kitajska po koncu 'dveh zasedanj' sporoča: ZDA nas ne bodo zaustavile, gremo svojo pot.
11.03.2025

Kitajska na zasedanju leta pripravlja protiudarec Trumpu. Kakšen bo?
Samozadostna Kitajska: Premier Li Qiang na Trumpove carine odgovarja s silovito krepitvijo domače potrošnje.
06.03.2025

Trump: ZDA z aprilom uvajajo vzajemne in sektorske carine
Več vrst in različne stopnje carin v veljavo stopajo z 2. aprilom, napoveduje predsednik ZDA.
17.03.2025
Ko Trump igra za kitajsko ekipo
Medtem ko je bilo doseganje enakega cilja rasti lani zaradi šibke porabe, deflacije, naraščajoče brezposelnosti med mladimi in inertnega nepremičninskega trga izjemen izziv ter še večji dosežek, pa bo letošnja repriza misija nemogoče.
"Če so bili vlagatelji doslej v veliki meri vezani na ameriški kapitalski trg, potem bodo portfelje poskušali uravnotežiti z naložbami na evropski in kitajski delniški trg," ocenjuje Mojmir Mrak, predavatelj ekonomije na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Zato se Kitajska poskuša ob nepredvidljivosti Trumpove carinske vojne proti vsem prikazati kot zanesljiv partner; kot ladja, ki prebija valove tveganj in negotovosti, kakor je na nedavnem ljudskem kongresu dejal premier Li. "Trgi so dejansko nervozni zaradi nepredvidljivosti Trumpove ekonomske politike, saj tu ne gre samo za carine in zato vlagatelji po svetu iščejo alternative," je za Bloomberg Adria ocenil predavatelj ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak.
"Če so bili doslej v veliki meri vezani na ameriški kapitalski trg, potem bodo portfelje poskušali uravnotežiti z naložbami na evropski in kitajski delniški trg," je vpliv Trumpovega trgovinskega prerivanja na naložbene strategije vlagateljev pojasnil ekonomist, ki pri tem poudarja zlasti vpliv geopolitičnih sprememb.
Med posledicami Trumpove carinske vojne se omenjajo borzni popravki, vse pogosteje pa tudi recesija v ZDA. O tem pričajo tudi tržni podatki, saj je referenčni indeks S & P 500 v marcu zašel v območje popravka: od februarskih rekordov se je oddaljil za 10 odstotkov, poleg tega pa je prvič od konca 2023 zdrsnil pod 200-dnevno drseče povprečje, navaja Bloomberg. V zadnjem tednu je sicer prekinil negativni niz, a vedno nove in predvsem spreminjajoče se napovedi Trumpovih carin, ki naj bi začele veljati z aprilom, poglabljajo čemerno razpoloženje na ameriških finančnih trgih.
To poglablja dvom o nadaljnji rasti kritičnega tehnološkega sektorja, za katerega Matej Krajnik, upravljavec premoženja pri Generali Investments, pravi, da njihova visoka vrednotenja pri vlagateljih poglabljajo negotovost. Ta vodi v rast premij za tveganje oziroma za večje zahtevane donose za lastniški kapital na ameriškem trgu, opozarja. Kako globoka bo korekcija, pravi, ni jasno prav zaradi učinka napovedanih carin. "Trump bo v pogajanjih na prvo mesto postavljal korist ZDA in trgi so to že vračunali, a vseeno ostaja velika neznanka, kako obsežne bodo te carine," povzema pomisleke vlagateljev.
Pozornost vlagateljev se zato usmerja na kitajske in evropske delniške trge, s katerima vlagatelji za vsak primer uravnotežujejo (hedge) svoje naložbe. Reuters navaja, da so ti iz ameriških delniških skladov v zadnjem tednu umaknili 33,53 milijarde dolarjev, kar je največji tedenski odliv od decembra lani. Podatki družbe Morningstar kažejo, da so evropski vlagatelji samo v zadnjem mesecu umaknili prek treh milijard dolarjev iz ameriških na borzi kotirajočih ETF-skladov, medtem ko so v evropske ETF-e prenesli slabih 16 milijard dolarjev.
Bank of America navaja, da se je odstotek vlagateljev, ki imajo izpostavljenost ameriškim trgom uravnoteženo z naložbami v evropske delnice, v marcu povzpel na 39 odstotkov. To je bistveno več od 12 odstotkov mesec prej in največ od leta 2021, poroča Euronews.
Dlesk: Kitajski delniški trg se prebuja
Poleg Evrope se od burnega dogajanja v ZDA poskuša ločiti tudi Kitajska. Ne nazadnje so ukrepi, napovedani na kongresu in napovedano srečanje Xija z vodji zahodnih korporacij, usmerjeni prav v zavarovanje in privabljanje tujih investicij. Država namreč ambiciozne razvojne cilje zasleduje tako z obujanjem po pandemiji zastale porabe kot tudi tujimi naložbami.
Za zdaj v obeh primerih neprepričljivo. Če pri FDI upoštevamo odlive, jih je bilo lani za komaj 4,5 milijarde dolarjev neto. To je za kar 90 odstotkov manj kot predlanskim in pomeni najnižjo raven v več kot treh desetletjih. "Država je napovedala še številne davčne olajšave in druge ukrepe, s katerimi naj bi Kitajska spet postala zanimiva naložbena destinacija," meni poznavalka Kitajske in komentatorka Zorana Baković. "Pričakujem, da bodo kitajske družbe iskale alternativne trge ter jih poskušale z vsemi mogočimi sredstvi, tudi političnimi pritiski, odpreti za svoje izdelke," še napoveduje.
"Predvsem morajo evropska in kitajska podjetja in tudi politika pokazati več rasti, boljše rezultate ter s tem povečati zaupanje vlagateljev, da bodo ti na daljše obdobje pripravljeni vlagati več v oba kapitalska trga," ocenjuje Matej Krajnik, upravljavec premoženja pri Generali Investments.
Mrak pri tem omenja Vietnam, prek katerega poskušajo kitajske družbe prodreti na globalne trge in se pri tem izogniti negativni konotaciji – s stališča carin – kitajskega izvora. "Ni naključje, da je Vietnam visoko na Trumpovem seznamu carin, saj imajo kitajske družbe tam locirano proizvodnjo, od koder izvažajo po vsem svetu," pravi ekonomist.
"Kitajski delniški trg se je v tem letu prebudil. Predvsem so rasle delnice tehnoloških podjetij in nekaterih podjetij, ki so vezana na rast porabe. Vrednotenja so še vedno razmeroma nizka," o priložnostih na največjem azijskem trgu pove Matjaž Dlesk, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih. Velik del te zasluge pripisuje klepetalniku DeepSeek, ki je na področju umetne inteligence poskrbel za preboj kitajske tehnologije, v katero "številni polagajo precej upov", meni. Kitajske indeks MSCI China je v prvih mesecih letošnjega leta pridobil okoli 16 odstotkov vrednosti, kar je najvišja rast od vseh konkurenčnih svetovnih indeksov.
Kot poganjalca bodoče rasti Dlesk omenja še proizvajalce e-avtomobilov in opreme za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. BYD je včeraj poročal o 107 milijardah dolarjev prihodkov v minulem letu, kar je nad pričakovanji in občutno več od ameriške Tesle (97,7 milijarde).
Drugi oreh rasti kitajska vlada tre z nedavno napovedanim obsežnim načrtom za pospešitev domače porabe, ki temelji na povečanju prihodkov, krepitvi menjav 'staro za novo' (41,3 milijarde dolarjev) in naložb v trg vrednostnih papirjev za domače prebivalstvo. "Kitajska gospodinjstva porabijo manj kot 40 odstotkov sredstev, kar je za 20 odstotkov manj od svetovnega povprečja," o potencialu drugega vzvoda rasti meni Baković.
Vprašanje zaupanja
Krajnik sicer priznava, da prelivanje kapitala z ameriških borz povzroča precejšen skok vrednosti evropskih in kitajskih delnic, se pa sprašuje, ali gre za dolgoročen trend oziroma ali je ta odliv vzdržen. "Predvsem morajo evropska in kitajska podjetja in tudi politika pokazati več rasti, boljše rezultate ter s tem povečati zaupanje vlagateljev, da bodo ti na daljše obdobje pripravljeni vlagati več v oba kapitalska trga," ocenjuje.
Beseda zaupanje je za Kitajsko še posebno problematična, saj se med razlogi za neudeležbo na tem trgu namreč pogosto omenja 'težka roka' državnega oziroma partijskega nadzora. A kot je pokazala včerajšnja izpustitev uslužbencev ameriške svetovalno-revizorske hiše Mintz, ki so bili pred dvema letoma pridržani zaradi suma vohunjenja, partijski vrh upa, da bo simbolična gesta pred pomembnim srečanjem zahodne gospodarstvenike prepričala za konkretne zaveze.