Damjan Seme, DEM: Po več kot 20 letih z močnim investicijskim ciklom

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so na začetku obsežnega investicijskega cikla z več sto milijoni evrov načrtovanih naložb v nove elektrarne in obnovo obstoječih elektrarn na Dravi. DEM, ki upravlja osem velikih hidroelektrarn na Dravi, je največji slovenski proizvajalec elektrike iz obnovljivih virov energije, prosti denarni tok pa zdaj usmerja predvsem v povečanje državne bilance proizvodnje elektrike brez izpustov toplogrednih plinov, da bi država dosegla visoke cilje iz Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN).

Damjan Seme, ki vodi Dravske elektrarne Maribor od lanske jeseni, pred tem je bil član uprave, priznava, da bo cilje težko doseči, a pravi, da podjetje dela vse, kar lahko, da bo k povečanju slovenske bilance obnovljivih virov prispevalo svoj delež. DEM načrtuje gradnjo velike črpalne elektrarne Kozjak, obnovo hidroelektrarne Formin, gradnjo velike sončne elektrarne na obrežjih kanalov elektrarn ob Dravi ter na drugih objektih podjetja, čez mesec dni bodo zagnali pilotsko geotermalno elektrarno pri Lendavi. Seme meni, da uživa podporo aktualne politike na čelu s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki prihaja iz vrst energetike. Pogovarjali smo se na sedežu družbe v Mariboru. 

Kakšno škodo so povzročile nedavne visoke vode na elektrarnah na Dravi?

Elektrarne, razen hidroelektrarne Dravograd, ki kratek čas ni obratovala, so kljub zelo velikemu pretoku obratovale praktično nemoteno. Moram potrkati, da naše elektrarne niti na glavnem tehnološkem delu niti mehansko niti glede elektroenergetske infrastrukture niso utrpele hudih posledic. Čeprav takšne razmere zagotovo s tehniškega vidika niso dobre, ker se umetno "utruja" material. 

Za zdaj smo lahko mirni, elektrarne so v dobri kondiciji. Skrbi nas, kakšno je stanje brežin in vtokov pri manjših pritokih Drave, kot so Pesnica, Meža in tako naprej. Tukaj bo treba delati z roko v roki z državo in jo podpirati glede na to, da znanje imamo. In se mogoče iz zadnjih poplav kaj naučiti – predvsem, da bo treba na drugačen način oziroma z drugačnim pristopom vzdrževati nabrežja pritokov, ki so v pristojnosti države in direkcije za vodo.

Tokrat smo z izredno dobro komunikacijo s severnimi in južnimi sosedi, s Verbundom in HEP preprečili nastanek večjih poplavnih valov. Pri komunikaciji v kriznih razmerah smo na podlagi dogodkov naredili dodatne izboljšave.

Omenili ste Verbund, ki upravlja elektrarne na Dravi v Avstriji. Se torej zdaj bolje usklajujete kot ob katastrofalnih poplavah leta 2012?

Na srečo jo je ob sedanji katastrofi v Sloveniji pretok Drave dobro odnesel. Imeli smo izredno zgledno komunikacijo in aktivnosti, ki so potekale na osnovi dobre komunikacije ter ekspertize vrhunskih strokovnjakov na obeh straneh. Ne smemo pozabiti tudi na hrvaški del, ne nazadnje mora voda nekam iti. Glede na napovedi smo začeli pravočasno in kontinuirano, počasi, v skladu s protokolom prazniti zajetja. Rezultat je zgleden in tu gre pohvala in zahvala vsem. To je dobro tako za Dravo in okoliške kraje, DEM in HSE ter Slovenijo.

Če pogledamo vaše poslovno poročilo, lahko ugotovimo, da je bila lani proizvodnja elektrike majhna. Kako kaže letos? Glede na visoke vode je pričakovati, da boste proizvedli več elektrike?

Imamo pretočne/akumulacijske elektrarne in je torej proizvodnja odvisna od pretoka. Zagotovo je vpliv visokih vod in količine za nas ugoden, vse dokler ni katastrofalen. Letos beležimo bistveno boljšo hidrologijo. V poslovnem obdobju od januarja do julija smo skoraj 15 odstotkov nad planom. Planirali smo skoraj 1.400 gigavatnih ur, proizvedli dobrih 1.600 gigavatnih ur. Torej skoraj 200 gigavatnih ur več, kolikor bi morali glede na načrte. To je super rezultat. 

Glede samozadostnosti smo v državi ta trenutek neto izvoznik elektrike. Pred dvema, tremi meseci smo bili več kot 20 odstotkov uvozno odvisni. Z vidika energetske samozadosnosti moramo gledati širše, vse vire energije, da se ravnovesje ne poruši. Ko se bliža zima, se ravnovesje energentov spremeni, kar vpliva tudi na cene. Ne gre samo za električno energijo, ampak tudi za nafto, zemeljski plin ...

Hidrologija ima torej velik vpliv, saj Dravske elektrarne proizvedejo 85 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov in več kot 25 odstotkov vse električne energije. Kljub ugodni hidrologiji in večji proizvodnji je trend uvozne odvisnosti obrnjen navzgor. To kaže, da moramo vsa sredstva, ki jih imamo na voljo, poleg investicijskega vzdrževanja usmerjati v gradnjo novih elektrarn na obnovljive vire energije. To pa se tiče tudi nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN). Realizacija teh ciljev je v domeni naše družbe. Ne samo domeni, tudi naša dolžnost je, da jih spoštujemo in delamo maksimalno v tej smeri.

 

 

Koliko investirate v obnovo obstoječih elektrarn na Dravi?

V prvih sedmih mesecih smo dosegli 46 milijonov realizacije, kar je dober rezultat glede na planirane prihodke v celotnem letu v višini 85 milijonov evrov. Vse iz naslova proizvedene in prodane električne energije. Posluh lastnika, ne samo zaradi NEPN, je, da se pušča kapital v podjetju za realizacijo ambicioznega investicijskega cikla.

Po več kot 20 letih je se začel pri nas močen investicijski cikel. Lani smo vložili 20 milijonov za investicijsko vzdrževanje in nove obnovljive vire. Realizacija je znašala 88 odstotkov. Letos je namenjeno za investicije 36 milijonov evrov. Naslednje leto je ta številka dvakrat večja. In leto za tem, 2025, bo šlo za investicije 105 milijonov. 

Pri investicijskem vzdrževanju je najbolj pomembna rekonstrukcija hidroelektrarne Formin. To je druga največja hidroelektrarna v Sloveniji, je sistemska elektrarna in je tudi zadnja v verigi konvencionalnih elektrarn v naši verigi in edina, ki še ni bila obnovljena.

Materiali so utrujeni, življenjsko dobo podaljšujemo že praktično vse od povodnji 2012, ko je bila elektrarna potopljena. Obnovljena bo v vseh treh segmentih; gradbeno, elektrohidromehanska oprema in 8,5-kilometrski gorvodni kanal. Investicija je težka, brez stroška financiranja, več kot 150 milijonov evrov. Financirale jo bodo Dravske elektrarne in skupina HSE z lastnimi viri in z zadolževanjem na trgu glede na likvidnost, ki jo imamo. To je najpomembnejši projekt. In to ima vpliv tudi na denarni tok. To je največja investicija v slovenski elektroenergetiki v naslednjih petih letih.

Kakšni so načrti s črpalno hidroelektrarno Kozjak? V zadnjih letih so informacije zamrle, čeprav gre za star projekt, ki pa so mu nekateri domačini močno nasprotovali.

Zagotovo ne mirujemo, kmalu bomo predstavili rezultate našega dela in tudi številnih aktivnosti, ki so bile pripravljene že pred mojim prihodom v to družbo. Orjemo ledino in prestavljamo mejnike v močnem sodelovanju in posluhom z Elesom, ki skrbi za prenosno omrežje. Ne nazadnje je posluh tudi v politiki, saj to ni samo gospodarsko in elektrotehniško vprašanje, ampak je tudi politično vprašanje. ČHE Kozjak je nujen in neizpodbitni projekt zaradi tendence rasti nestanovitnih virov energije, če želimo ostati tako stabilni in neodvisni, kot smo danes. Po zdajšnjem terminskem planu je pridobitev gradbenega dovoljenja predvidena do leta 2026 in zagon elektrarne leta 2030, 2031.

 

 

Elektrarna bo imela dve 220-megavatni enoti – to bo moč na pragu elektrarne. Gradnja bo zahtevala ogromno človeškega truda, tudi ogromno denarja, bo pa imel tudi pozitivne učinke. Kljub številnim novim tipom hranilnikov, od baterij, vodikovih hranilnikov, je to še vedno dokazano najcenejši vir tega tipa energije. Taka elektrarna ima več dodane vrednosti za slovensko družbo kot slabosti. Projekt gre z visoko frekvenco naprej. S komunikacijo se zelo trudimo, želimo biti proaktivni ne samo z župani, ampak dejansko vsemi ljudmi, da jih povabimo k sodelovanju in jih informiramo. Je pa to zelo zahtevna naloga.

Kakšni so vaši načrti z novimi elektrarnami na obnovljive vire energije?

Poleg ČHE Kozjak in investicijskega vzdrževanja so naša naloga in naša vizija investicije v nove obnovljive vire energije. Na področju solarizacije je največji projekt 28-megavatna sončna elektrarna na nabrežjih hidroelektrarn Formin in Zlatoličje, načrtujemo tudi gradnjo sončne elektrarne Puhova. Gre za projekt, ki nastaja v sodelovanju z državo na degradiranih površinah (na območju nekdanje deponije odpadkov v Mariboru). Tam nameravamo zgraditi več kot 10-megavatno elektrarno s potencialom dodatne širitve in razvoja tudi na področju vodikove tehnologije. Poleg tega pa postavljamo sončne elektrarne na objekte v naši lasti, tu je potenciala za kakšne štiri megavate. Iščemo tudi nove površine predvsem v tistih občinah, kjer smo koncesionarji. Aktivno se pogovarjamo tudi z Darsom.

Kje so težave pri umeščanju v prostor?

Za vzor si vedno jemljem tistega, ki je boljši od mene. Na tem področju so Avstrijci bistvo pred nami – miselno in zakonsko. Pri prenosu evropske zakonodaje, pri njeni harmonizaciji smo si mi prostorsko zakonodajo tako tolmačili, da smo dali nevladnim organizacijam, ki jih sicer spoštujem, močan mandat. Če se nevladne organizacije proti nekim načrtom postavijo z nekimi povsem nasprotnimi argumenti, ki niso nujno vedno napačni, jih je treba v postopku upoštevati. Same pa v skladu zakonodajo ne potrebujejo predlagati svojih rešitev. Zato zadeve pri umeščanju v prostor tečejo več let, kar ni normalno.

Je pa res, da smo bili energetiki, ne samo na DEM, v zadnjem času proaktivni in smo predlagali spremembe pri novelacijah zakonov za hitrejše umeščanje obnovljivih virov energije v prostor, in kar nekaj naših predlogov je bilo sprejetih. Spremembe pa ne bodo vidne čez noč. Zdaj se bodo šele začeli videti rezultati. Gre za območja, ki so tako ali tako degradirana in trajno zaprta. Zakaj na teh območjih ne bi naredili razvoja in dodane vrednosti? Lahko bi dosegli pozitiven vpliv na lokalno skupnost, na biotsko raznovrstnost, na turizem, na infrastrukturo.

Načrtujete tudi postavitev več polj vetrnih elektrarn. Zakaj je to za DEM zanimiva naložba?

Imamo tri večja polja, kamor vlagamo denar. Zakaj se s tem ukvarjamo na Dravskih elektrarnah? Ker smo že zdaj največji proizvajalec obnovljivih virov energije v državi, želimo širiti naš portfelj na področju OVE, imamo mandat ter nalogo vlagati ta sredstva v vire OVE. In pa zakaj ravno na teh lokacijah? Ker so meritve pokazale, da je tukaj v Sloveniji največ energetskega potenciala poleg še kakšne lokacije. Na teh lokacijah je tako imenovana roža vetrov najbolj kontinuirana. Ena lokacija je Ojstrica pri Dravogradu, druga je Paški Kozjak, tretja pa Rogatec. Skupaj bodo imele te tri vetrne elektrarne več kot 50 megavatov moči.

Pri Ojstrici ste najdlje s postopki za začetek gradnje, čakate na gradbeno dovoljenje?

Tako je, tam smo terminsko najdlje. Smo v postopku potrditve DPN. Tudi tukaj postopki trajajo tako dolgo, da se je vmes že spremenila tehnologija. Za še eno vetrno elektrarno, za katero smo že pridobili gradbeno dovoljenje, v Loškem potoku, to je vetrna elektrarna Mali log, smo v postopku potrditve investicijskega načrta. Vse to so tveganja, s katerimi se mi in tudi drugi investitorji soočamo.

Biti moramo pametni in v Sloveniji izkoristiti potencial, ki ga imamo. Ker če bo Ojstrica padla, se vetrni energiji v Sloveniji ne bo pisalo dobro. Obenem ne smemo zanemarjati malih in mikro hidroelektrarn, gre prav tako za obnovljiv vire. Prav zdaj imamo razpis za malo HE Pesnica. Avstrija je primer, kjer zelo izkoriščajo male vodotoke.

Kakšni so donosi pri vetrnih elektrarnah? So ustrezni glede na vložek, nestanovitnost vetra?

Vse številke so preračunane glede na lastnosti vetra na posamezni lokaciji, podatki so v investicijski dokumentaciji, nikakor si ne bi dovolili iti v pojekt brez teh izračunov zaradi varovanja integritete podjetja in poslovodstva. Brez ustrezne kapitalske donosnosti projekt ne bi dobil potrditve, to je tudi osnova za vse razpise.

Veter na teh treh lokacijah je takšen, da prinaša sprejemljivo donosnost na kapital in vložek na življenjsko dobo tehnologije. Je pa res, da ne moremo v isti koš dajati različnih tehnologij. Moramo biti toliko pragmatični, tudi če je donosnost kak odstotek manjša, tudi zaradi energetske neodvisnosti in drugih dodanih vrednosti za državo.

Kakšni so odstotki?

Glede na ceno kapitala in kapitalsko ustreznost podjetja je meja pri sedmih odstotkih. To bi bilo sprejemljivo.

Ko sem pisal o vetrnih elektrarnah, sem slišal, da so donosi tudi večji od desetih odstotkov. Tudi banke, ki s tako imenovanimi zelenimi obveznicami financirajo takšne projekte, pričakujejo donose okoli desetih odstotkov.

Pri vetrnih elektrarnah je kar velik izziv doseči desetodstotno donosnost glede na vložek in dobo trajanja elektrarne ter stroške njenega vzdrževanja. Sicer pa zelene obveznice niso slab instrument za financiranje tovrstnih projektov. Bo pa potrebnega še precej dela, da se bodo bolj uporabljale.

Kakšni so načrti z geotermalno elektrarno v občini Lendava? Zakaj so DEM zainteresirane za ta projekt?

V Sloveniji imamo na vzhodu tudi potencial izkoriščanja globoke geotermije. V to smo v zadnjih letih vložili kar precej denarja. Iščemo načine, kako bi toploto izkoristili za proizvodnjo električne energije. V drugem delu oktobra naj bi začeli zagonske teste za prvo termično elektrarno pri nas. Verjamem, da bodo toplotni testi pokazali, da potencial je. Potem je samo še vprašanje trenutka, kdaj začnemo proizvajati električno energijo. To se bo zgodilo nekje do konca tega leta. Potem bo čas za strateške odločitve, ali gremo v gradnjo večjih sistemov velikosti 15 megavatov ali več. Država ima posluh za tak projekt, nekaj denarja se načrtuje tudi iz evropskih virov, iščejo se tudi lokacije, na katerih bi lahko takšne objekte gradili.

Geotermalna elektrarna je razmeroma majhna z močjo 50 kilovatov – gre za preskus, za pilotni projekt?

Za inovativni pilotni projekt. Ker določene primerljive tehnologije že obstajajo na svetu, v Sloveniji gre za prvi takšen projekt. Prinesel bo dodano vrednost. Tako kot baterijski hranilniki v velikosti dvakrat 30 megavatov, za katerega smo dobili letos gradbeno dovoljenje in bo stal tukaj praktično na našem dvorišču. Zdaj proučujemo, ali bomo s temi baterijami pokrivali naše interne potrebe po energiji ali pa bomo elektriko prodajali na trgu.

Zelo zanimivo, da ste se odločili za nakup baterijskih hranilnikov tako velike moči, skupaj 60 megavatov. Ali so cene že tako upadle, da si takšno investicijo lahko privoščite?

Odvisno, za katero storitev bi električno energijo iz hranilnika uporabljali. Investicija znaša okoli 30 milijonov evrov. Velika razlika je, ali elektriko uporabimo za pokrivanje porabe v lastnem podjetju, za delovanje na nivoju skupine ali pa za zagotavljanje strateške rezerve, za pokrivanje količin v prenosnem sistemu.

Je slovensko omrežje pripravljeno na vse te obnovljive vire, ki so že v osnovi manj stanovitni?  

Odvisno, kateri nivo gledamo. Prenosni sistem je izredno zgledno in močno vzpostavljen in vzdrževan. Pri srednjih napetostih, na nivoju posameznih distribucij, pa bi lahko še kaj izboljšali, v preteklosti smo na tem področju premalo naredili. Če se bomo hitro odzvali in vložili veliko sredstev, se da marsikaj narediti. Sem optimist po naravi, a stanje bi lahko bilo boljše. Ne moremo s prstom kazati na krivce, gre za zgodovinski razvoj sistema.

Zdaj imamo nov način potrošnje električne energije. Vemo, kaj se dogaja na področju e-mobilnosti. Prihajajo baterijski hranilniki, toplotne črpalke, novi načini ogrevanja. Vse to vpliva na zanesljivosti delovanja elektroomrežja. Na tem področju bo še treba kar nekaj vložiti in postoriti.

Včasih je veljal DEM za molzno kravo holdinga, ki je s svojim denarnim tokom financirala investicije na drugih področjih. Spomnimo se samo TEŠ6, kjer je šel denar za pokrivanje izgube in poplačilo kredita. So ti časi zdaj mimo, imate bolj proste roke pri določitvah?

Naloge DEM so jasne, ve se tudi, za kaj je bil holding ustanovljen – pa ne za tega, da bi pokrival izgube v nekem drugem projektu, tudi če se ne osredotočamo samo na TEŠ6. Še vedno pravim – če ne bi bilo hčerinskih družb, tudi holdinga ne bi bilo. Ampak vsak partner ima svojo dodano vrednost. Zagotovo se obnašamo gospodarno, držimo integriteto, kot tudi proti HSE, ki to razume. Saj so tudi poskusi vplivanja, a se jim ne pustimo. Menim, da za zdaj pravilno usmerjamo vire sredstev, ki jih imamo.

Ali si še vedno prizadevate za gradnjo hidroelektrarn na Muri?

Na Muri imamo hidroelektrarno Ceršak. To je manjša hidroelektrarna, ki ima veljavno vodno dovoljenje, normalno obratuje, a bomo morali vložiti kar nekaj sredstev za njeno obnovo, ker se ji izteka življenjska doba.

 

 

Sicer pa gre za večplastno vprašanje, gledati je treba širšo sliko in se vprašati, kakšen vpliv bi imela gradnja hidroelektrarn na Muri na podtalne vode, na okolico, na samozadostnost z električno energijo? Prioriteto dajem HČE Kozjak, ki je nujno potrebna. Tudi če bi imeli hidroelektrarne na Muri, so drugi projekti prednostne narave. Moč elektrarn na Muri ne bi bila tako velika, da bi lahko nadomestila izpad, ki ga bomo imeli, ko bo prenehal delovati blok 6 TEŠ in sedanji blok nuklearke. Zato pa se daje zdaj toliko poudarka na ČHE Kozjak in drugi blok nuklearke, saj gre za stanoviten pasovni vir elektrike.

Nekoliko sva že omenila politiko. Lani je Maribor in DEM obiskal predsednik vlade Robert Golob. Takrat je omenjal Maribor kot središče slovenskega energetska sistema. Kakšna je komunikacija med vami in predsednikom vlade, ki je prav tako kot vi energetik?

V energetiki sem že več kot 20 let. Predsednik vlade Robert Golob je tudi energetik in to področje izredno dobro pozna. Komunikacija z izvršno oblastjo, z ministri je permanentna. Podpirajo projekt javno javnega partnerstva pri elektrarni Puhovo. Sodelujemo tudi z ministrstvom za digitalizacijo pri razvoju najzmogljivejšega superračunalnika. Iz tega bi lahko izšel center za digitalizacijo in za razvoj obnovljivih tehnologij.  

Vprašanje decentralizacije ni enostavno, to so večplastni problemi. Nič ni narobe, če dobimo v Mariboru poleg Agencije za energijo in DEM še kakšen center, na primer center tehnologij obnovljivih virov energije. Tukaj lahko deluje najbolj sodoben računalnik, podatkovni center. Na tem področju se veliko dogaja, ampak je treba počakati, dokler ne bodo vidni pravi rezultati. Več bo znano ob koncu leta.

To je pozitivna novica glede na siceršnji proces centralizacije, ki se dogaja v državi.

Tudi s tega vidika je pomembno, da holding denar za naložbe v obnovljive vire energije pušča v naši regiji. Za to je veliko posluha in mi lahko z dokaj visoko stopnjo avtonomije izvajamo te investicije.

Pred kratkim smo na našem portalu objavili intervju z direktorico Petrola Nado Drobne Popović. Tudi Petrol v zadnjih letih intenzivno vlaga v obnovljive vire energije. Obstaja med vami, obe podjetji sta v državni lasti, kakšna koordinacija, ste si konkurenti?

Pri Petrolu so zelo so uspešni pri investiranju v obnovljive vire v tujini in ne izključujem možnosti, da bi šli v prihodnosti tudi mi v kakšen tak projekt. Čeprav imamo zdaj veliko dela z gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji. Ampak si puščamo odprta vrata. Ne nazadnje smo lani prevzeli 20 odstotkov proizvodnje avstrijske črpalne elektrarne Golica. 

Kako ocenjujete odziv Slovenije in Evrope nasploh na energetsko krizo, ki jo je povzročil napad Rusije na Ukrajino? Cene elektrike so šle strmo navzgor, kar je sicer za proizvajalce dobro, a industrija je morala zmanjšati porabo, ponekod bo to zmanjšanje tudi trajno.

Ravno zaradi trenutne sestave vlade je prav Slovenija pisala standarde, kako se bo Evropa odzvala. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je poslušala našega premierja, pa tudi resornega ministra za energetiko. Tudi mene kot energetika so spraševali in moj nasvet tudi upoštevali.  

Nacionalni podnebno energetski načrt ste že omenili. Nam bo uspelo doseči cilje, ki so v njem zapisani?

Ne želim zveneti pesimistično. Cilji so jasni. Je pa tudi jasno, kakšne so težave pri umeščanju v prostor. Vemo, da bi morali hitreje umeščati objekte v prostor, da bi dosegli te cilje. V DEM na tem področju orjemo ledino in delamo vse, kar lahko, da bi dosegli te cilje. Imamo mirno vest, delamo vse v tej smeri. Seveda pa si vsi želimo, da bi bilo obnovljivih virov še več. Saj tudi druge družbe delajo na solarizaciji, na vetrnih elektrarnah in drugih tehnologijah OVE .

Kako komentirate napovedani prispevek iz davka na dobiček za obnovo po poplavah?

Konkretno ne želim komentirati, ker predloga natančno ne poznam. Kot podjetje pomagamo na več načinov. Pri deležu od dobička pa je treba povedati, da je prioriteta gradnja obnovljivih virov energije. In rezervacije v računovodskih bilancah, da tako rečemo, so pripravljene. Sicer pa menim, da če družba dobro posluje, mora biti tudi družbeno odgovorna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar