Francija želi z načrtom zmanjšanja primanjkljaja pridobiti naklonjenost vlagateljev

Francoska vlada je predstavila načrte za občutno zmanjšanje proračunskega primanjkljaja z omejevanjem porabe in povečanjem davčnih prihodkov. S tem se začenja razprava, ki bi lahko odnesla premierja in okrepila zaskrbljenost vlagateljev glede državnega dolga.

Ministri so v zadnjem finančnem načrtu pred volitvami prihodnje leto predstavili za 43 milijard evrov novih ukrepov, s katerimi želijo javnofinančni primanjkljaj zmanjšati s 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda letos na pet odstotkov leta 2027. Skupaj z drugimi nedavno sprejetimi ukrepi bi celotno javnofinančno prilagajanje leta 2027 znašalo 54 milijard evrov.

Vlada posega v občutljive izdatke, vključno s pokojninami, socialnimi transferji, nadomestili za bolniško odsotnost, ki jih financira država, ter plačami in številom zaposlenih v javnem sektorju. Sporočila je, da splošnega zvišanja davkov ne bo, čeprav bo več kot tretjina od 43 milijard evrov ukrepov izvirala iz višjih prihodkov.

"Proračun nam omogoča, da se z obsežnim naporom vrnemo na pot konsolidacije," je na četrtkovi predstavitvi v Parizu dejal finančni minister Roland Lescure. "Nismo obsojeni na sprejemanje drastičnih odločitev in še vedno imamo izbiro, če ukrepamo danes."

Za manjšinsko vlado premierja Sébastiena Lecornuja je to tvegana naloga. Uskladiti mora zahteve nenaklonjenih poslancev, ki so odstavili oba njegova predhodnika, s pričakovanji vlagateljev, ki zaradi vse večjih javnofinančnih in političnih skrbi v zadnjem času prodajajo francosko premoženje.

Pribitek donosnosti francoskih obveznic v primerjavi z nemškimi se je v zadnjih mesecih močno povečal in za kratek čas presegel 130 bazičnih točk, kar je največ po letu 2012. Četrtkovo povečanje razmika je bilo del širše razprodaje na svetovnih obvezniških trgih.

Naraščajoče obrestne mere in javni dolg, ki naj bi prihodnje leto presegel 120 odstotkov BDP, povečujejo stroške obresti. Ti naj bi leta 2027 dosegli približno 91 milijard evrov ter presegli letna proračuna za obrambo in izobraževanje.

Francoska agencija za upravljanje dolga Agence France Trésor je v torek sporočila, da se namerava prihodnje leto zadolžiti za rekordnih 340 milijard evrov, s čimer bo financirala primanjkljaj in nadomestila velik del zapadlih obveznic.

"Za zmanjšanje razmika med Francijo in njenimi glavnimi evropskimi partnericami so ključni verodostojnost, zaupanje in sposobnost francoske vlade, da pokaže, da lahko izboljševanje javnih financ postavimo na trajne temelje," je dejal Lescure. "To smo sposobni storiti, mogoče je."

Finančni minister je dejal, da bi Francija ob dosegu petodstotnega cilja prihodnje leto še vedno lahko izpolnila dolgoročni cilj in primanjkljaj leta 2029 zmanjšala na tri odstotke BDP. Na tej ravni bi bilo mogoče stabilizirati dolg. Opozoril pa je, da bo to odvisno tudi od odločnosti prihodnjega predsednika in vlade po spomladanskih volitvah. "Trije odstotki leta 2029 so mogoči in dosegljivi, vendar ne bo lahko," je dejal.

Osnutek proračuna predvideva približno devet milijard evrov prihrankov z zamrznitvijo sredstev za glavna ministrstva, z izjemo obrambnega. Če izvzamemo vojaško osebje, se bo skupno število državnih uslužbencev zmanjšalo za 1.076, saj vlada ne bo nadomestila vseh odhodov. Zamrznjen bo tudi indeks za usklajevanje plač v javnem sektorju.

Vlada predlaga še 5,5 milijarde evrov prihrankov v pokojninskem sistemu. To naj bi dosegla z uskladitvijo pokojnin premožnejših upokojencev pod stopnjo inflacije in zmanjšanjem njihovih davčnih olajšav.

Rast izdatkov za zdravstvo bo omejena na dva odstotka, deloma z ukrepi za zmanjšanje nadomestil za bolniško odsotnost. Ukrepi naj bi primanjkljaj sistema socialne varnosti omejili na 12,7 milijarde evrov, medtem ko bi brez ukrepanja dosegel 22,6 milijarde evrov.

Skupna javna poraba glede na velikost gospodarstva naj bi se rahlo zmanjšala, in sicer z letošnjih 57,1 na 56,9 odstotka BDP.

Bloomberg

 

Nevarnost nezaupnice

Davčna obremenitev se bo prihodnje leto kljub temu nekoliko povečala, z 43,9 na 44,2 odstotka BDP. Minister za proračun David Amiel je dejal, da bo vlada na nekaterih področjih zmanjšala izjeme in olajšave, med drugim za upravljavce avtocest. Proračun predvideva tudi delno podaljšanje davka na velika podjetja, ki je bil leta 2025 uveden kot enkratni ukrep.

Zakon o javnih financah mora biti sprejet do konca decembra, da se Franciji ne bi bilo treba zateči k izredni zakonodaji, kot se je zgodilo na začetku letošnjega leta in leta 2025. Predlog med obravnavo v narodni skupščini in senatu čaka več glasovanj. Če vladi ne bo uspelo zagotoviti večine, lahko uporabi 49.3 člen ustave in se izogne glasovanju, vendar bi bil premier s tem bolj izpostavljen nezaupnici.

Predsedniške volitve leta 2027 dodatno zapletajo razmere, saj opozicijske skupine nočejo ustvariti vtisa, da sodelujejo z odhajajočo administracijo Emmanuela Macrona. Če dogovora o proračunu ne bo in se bo vlada morala zateči k izredni zakonodaji, bi lahko primanjkljaj narasel, Macronov naslednik pa bi težje hitro sprejel želene davčne in proračunske ukrepe.

Macronovi načrti za zmanjšanje primanjkljaja so se večkrat izjalovili, ker so davčni prihodki in gospodarska rast zaostajali za pričakovanji. Njegove vlade so morale sprejemati tudi manj ambiciozne cilje, da bi si zagotovile dovolj podpore v parlamentu in ostale na oblasti.