Ali je primerno na razgovor za službo prinesti kavo čez led?

Ali je na razgovor za službo primerno prinesti kavo čez led?

To na videz nepomembno vprašanje je nepričakovano postalo ena od tem, ki so preplavile družbena omrežja in skupinske klepete. Tudi mi nismo izjema. Od velike razprave o nošenju kratkih hlač v pisarni nobena razprava o vedenju na delovnem mestu ni tako pritegnila naše pozornosti kot ta.

Razpravo o kavi čez led je sprožil viralni videoposnetek na TikToku korporativne rekruterke Caitlin Wehniainen, ki na družbenih omrežjih objavlja tudi nasvete za iskalce zaposlitve. V videu pravi, da mlajši kandidati na razgovore za službo prihajajo s kavo čez led, kar po njenem mnenju daje vtis, da razgovor obravnavajo kot "eno od postaj na seznamu opravkov za tisti dan". Njen nasvet je zato jasen: "Na razgovor za službo nikar ne pridite s kavo čez led." Kot dodaja, lahko takšen prihod ustvari vtis, "kot da niste imeli časa, da bi kavo spili že prej".

Ne bom prva, ki bo to izpostavila, a burna razprava, ki se je razvila okoli tega vprašanja, v resnici sploh ni o kavi čez led. Svet dela se namreč hitro spreminja, umetna inteligenca pa te spremembe še pospešuje. Med delodajalci in mlajšimi zaposlenimi se zato vse bolj odpira vprašanje, kdo bo določal pravila in pričakovanja v novem delovnem okolju. Kava čez led je le postal simbol širšega konflikta – občutka, da se generacije med seboj ne razumejo, pa tudi negotovosti glede lastnega položaja v svetu dela, ki se hitro spreminja.

Za starejše generacije vodij lahko kandidat, ki na razgovor pride s kavo čez led, deluje, kot da ne pozna niti osnovnih pravil poslovnega vedenja ali pa jih preprosto ni pripravljen upoštevati. To lahko še utrjuje stereotipe o generaciji Z, ki jih nekateri delodajalci že imajo: da so mladi zaposleni neprofesionalni, nepripravljeni, nemotivirani in zahtevni za vodenje.

V preteklosti so kandidatom na razgovorih za službo pogosto svetovali, naj tetovaže skrijejo | Sergio Flores/Bloomberg

Kako preveriti "kemijo" v dobi umetne inteligence

Kava čez led dobiva nesorazmerno velik pomen v času, ko številni tradicionalni pokazatelji pri zaposlovanju izgubljajo težo. Iskanje zaposlitve se je spremenilo v nekakšen začaran krog umetne inteligence: kandidati z njeno pomočjo pripravljajo življenjepise in spremna pisma, nato pa jih ocenjuje druga umetna inteligenca, ki preverja, ali ustrezajo zahtevam delovnega mesta. Tudi oglasi za delo so pogosto pripravljeni s pomočjo AI. Zato je osebni razgovor postal še pomembnejši. V dobi umetne inteligence je namreč eden redkih trenutkov, ko lahko delodajalec neposredno presodi, ali se kandidat "ujame" z okoljem in ekipo. Bistvo je preprosto: če se potencialni zaposleni ne zna vključiti v okolje in prilagoditi takrat, ko je to najpomembneje, kako lahko delodajalec pričakuje, da bo pozneje pripravljen upoštevati druga pravila in se prilagajati novim okoliščinam?

Če je kava čez led sprejemljiva na delovnem mestu, zakaj ne bi bila tudi pri kadrovanju? | Depositphotos

Vse to se dogaja v času, ko je poslovno okolje vse bolj občutljivo na vsakršne znake upiranja, vodstva podjetij pa si prizadevajo zatreti že najmanjše znake neposlušnosti na delovnem mestu. Šefi se vračajo h kulturi "ukazovanja in nadzora": avtoriteto utrjujejo z omejevanjem nestrinjanja, strožjim nadzorom zaposlenih in krčenjem ugodnosti. Nadzorujejo celo, kako zaposleni izražajo svoja stališča zunaj delovnega časa, hkrati pa vse pogosteje zahtevajo vrnitev v pisarne za pet dni na teden.

Generacija Z ne verjame več institucijam in ustaljenim pravilom

Velik del generacije Z takšnih pravil medtem ne sprejema več. Gre za generacijo, ki je odraščala ob pogostih strelskih napadih na šolah, vstopala v odraslost sredi podnebne krize in doživela svetovno pandemijo. Vse to je omajalo njeno zaupanje v velike institucije in v pravila, ki jih dojema kot samovoljna oziroma vsiljena.

Njihova želja po postavljanju meja in nepripravljenost, da bi slepo sledili navodilom starejših vodij, lahko ti razumejo kot izraz privilegiranosti ali neposlušnosti. Pripadniki generacije Z začenjajo svojo kariero v času, ko jih ves čas opozarjajo, da bi lahko umetna inteligenca ogrozila prav delovna mesta, za katera si prizadevajo. V takšnih okoliščinah se je težko izogniti vprašanju, zakaj bi bila kava čez led sploh pomembna. Namesto tega takšno pričakovanje deluje kot izraz elitizma in nepotrebno postavljanje ovir pred mlajše kandidate.

Vredno se je spomniti, da so še ne tako dolgo nazaj kandidatom za zaposlitev svetovali, naj na razgovorih skrijejo tetovaže, iz življenjepisov pa odstranijo vse namige o svoji spolni usmerjenosti ali spolni identiteti. Kava čez led seveda ni niti približno primerljiva s tem. Kljub temu pa lepo ponazarja, kako se predstave o profesionalnosti skozi čas spreminjajo.

Ko je šlo za tetovaže in izražanje identitete, so pripadniki generacije X in milenijci pomagali delovno okolje osvoboditi pravil, ki so jih sami videli kot zastarela. Zdaj, ko so mnogi med njimi na strani delodajalcev, bi se morda morali tega spomniti in pokazati nekoliko več razumevanja, ko bo naslednji kandidat iz generacije Z sproščeno prišel na razgovor za službo s kavo čez led.