Milijoni za za zeleni prehod: kam je šlo največ subvencij

Pogledali smo, katere podporne sheme so v letu 2025 v Sloveniji pritegnile največ zanimanja in kam se je dejansko stekel največji del nepovratnih sredstev. Podatki Eko sklada in Borzena kažejo jasen vzorec: pri podjetjih so izplačila najmočneje poganjale naložbe v sončne elektrarne (pogosto skupaj s hranilniki), pri gospodinjstvih pa ostajajo v ospredju toplotne črpalke in ukrepi energetske sanacije stavb. Ob tem se kot vse pomembnejši segment izpostavlja tudi e-mobilnost, kjer se obseg izplačil povečuje.

Eko sklad je državna finančna institucija, ki z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi posojili spodbuja večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov – predvsem pri gospodinjstvih, pa tudi pri podjetjih in lokalnih skupnostih. Borzen pa kot operater trga z elektriko izvaja podporne sheme in javne pozive na področju energetike, zlasti za naložbe v obnovljive vire in energetske rešitve pri pravnih osebah.

Borzen: podjetja stavijo na sonce in e-mobilnost 

Pri Borzenu je bilo v 2025 največ zanimanja za javni poziv za pravne osebe za naložbe v sončne elektrarne z možnostjo kombinacije s hranilniki električne energije, opazen pa je tudi porast zanimanja za toplotne črpalke za pravne osebe, kar po njihovih besedah kaže na usmerjanje podjetij v celostne energetske rešitve in razogljičenje. 

Med bolj zanimivimi pozivi Borzen izpostavlja tudi spodbude za električna kolesa in električna vozila, v 2025 pa se je odprl še poziv za zasebno polnilno infrastrukturo. Omenjeni razpisi so bili vezani na program 'začasni okvir' in se zapirajo s koncem leta 2025.

Po višini izplačil pri pravnih osebah izstopajo sončne elektrarne: Borzen navaja, da je bilo za ta namen izplačanih 27 milijonov evrov (tako samostojne elektrarne kot kombinacije s hranilniki), skupno pa so izplačila za pravne osebe v 2025 dosegla približno 34,4 milijona evrov. Struktura izplačil po javnih pozivih pokaže, da je glavnina šla prek poziva OVE-02 (22,7 milijona evrov), sledijo OVE-01 (7,1 milijona evrov), OVE-03 (4,5 milijona evrov) in OVE-04 (0,1 milijona evrov).

Pri fizičnih osebah Borzen poudarja, da so izplačila omejena izključno na samooskrbo (stara in nova ureditev ter prigraditev hranilnika): v 2025 je bilo izplačanih 10,1 milijona evrov, od tega po pozivih SO-01 4,8 milijona evrov, SO-02 4,5 milijona evrov in SO-03 0,8 milijona evrov.

Glede e-mobilnosti Borzen navaja, da je bilo v 2025 največ sredstev dodeljenih na javnem pozivu za e-vozila v vrednosti 33,3 milijona evrov, za e-kolesa skoraj tri milijone evrov, za e-polnilno infrastrukturo 682.930 evrov ter še 3,2 milijona evrov za spodbujanje okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu. To pomeni, da je po absolutnem znesku e-mobilnost prehitela izplačila za obnovljive vire pri pravnih osebah.

V primerjavi z letom 2024 je poskok pri podjetjih izrazit: Borzen ocenjuje, da je bilo v 2024 izplačil za pravne osebe približno štiri milijone evrov, medtem ko je 2025 prineslo 34,5 milijona evrov – a hkrati opozarja, da pričakujejo, da bo večina izplačil realiziranih v letih 2026 in 2027, ko bodo projekti zaključeni. 

"Na področju e-mobilnosti smo začeli izplačevati šele konec leta 2024. Je pa število vlog za električna kolesa na podobnem nivoju kot lani, število vlog (ter posledično tudi izplačil) za električna vozila v letu 2025 pa se je tako rekoč podvojilo," pravijo na Borzenu. Za leto 2026 napovedujejo novo podporno shemo na podlagi zakona ZSROVE-1, ki naj bi okrepila vlaganja v obnovljive vire in energetsko tranzicijo gospodarstva.

Eko sklad: toplotne črpalke ostajajo prva izbira gospodinjstev

Pri Eko skladu je bila v 2025 po številu vlog daleč najbolj priljubljena shema nepovratnih spodbud občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbah. Od odprtja poziva 7. julija 2024 do leta 2025 je bilo prejetih več kot 23.300 vlog, po zanimanju pa sledi poziv za zmanjševanje energetske revščine z več kot 1.600 vlogami.

Po izplačilih do konca novembra 2025 Eko sklad navaja, da je največ odobrenih in izplačanih vlog pri ukrepu vgradnje toplotne črpalke: odobrenih je bilo 6.876 vlog, izplačanih 6.654 vlog, skupni znesek izplačil pa je bil 14,6 milijona evrov. Po številu izplačanih naložb sledijo prezračevalne naprave z vračanjem toplote odpadnega zraka (izplačanih 5.271 vlog, pri čemer prevladujejo lokalne prezračevalne naprave) in kotli na lesno biomaso (izplačanih 1.859 vlog).

Bloomberg

 

Po skupni vrednosti izplačil so takoj za toplotnimi črpalkami toplotne izolacije fasad: za ta ukrep je bilo nakazanih 12,2 milijona evrov, na tretjem mestu pa kotli na lesno biomaso z 8,5 milijona evrov. Po številu izplačil so zelo visoko prezračevalne naprave, po porabi sredstev pa prednjačijo klasični gradbeni ukrepi (izolacije), kar nakazuje večje povprečne zneske posamezne naložbe.

Skupni obseg izplačil je bil v 2025 (do konca novembra) nižji kot leto prej: Eko sklad navaja, da je bilo v 2024 izplačanih skupaj 93,7 milijona evrov, v 2025 pa 62,3 milijona evrov. Ob tem Eko sklad pojasnjuje, da so tudi v 2024 po višini izplačil vodile toplotne črpalke (29,3 milijona evrov), nato električna vozila (skoraj 12 milijonov evrov) in sončne elektrarne za samooskrbo (11,3 milijona evrov), kar potrjuje kontinuiteto prioritet gospodinjstev – le dinamika izplačil v 2025 je nižja.

 

Kdor razmišlja o črpanju sredstev, ga bo zanimala tudi informacija o trajanju obdelave vlog: prvi pregled vlog za glavni poziv občanom trenutno traja približno mesec in pol, za poziv energetske revščine okoli pol leta, medtem ko so nekateri pozivi (sNES+ stavbe, obnove večstanovanjskih stavb) obravnavani tekoče, brez čakalne dobe. Pri pozivih za pravne osebe in občine Eko sklad navaja čakalno dobo okoli 30 dni.

Za leto 2026 Eko sklad napoveduje kontinuiteto obstoječih spodbud, večji poudarek pa bo na celovitih prenovah v okviru novega nacionalnega načrta prenove stavb. Poleg nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov ostajajo v ospredju ukrepi izolacije ovoja stavbe, menjava oken, prezračevanje ter zamenjava ogrevalnih sistemov z učinkovitejšimi na obnovljive vire.

Pri večstanovanjskih stavbah Eko sklad napoveduje tudi širitev možnosti kombiniranja nepovratnih sredstev z ugodnim kreditom prek rezervnega sklada, za poslovne subjekte pa pripravlja nov ugoden kredit za postopno celovito prenovo v kombinaciji z možno nepovratno podporo v obliki delnega odpisa glavnice.