"Ogrožen ni le NEK, temveč delovanje celotnega elektroenergetskega sistema"

Na konferenci Bloomberg Adria, ki je potekala prejšnjo sredo, je direktor družbe Eles Aleksander Mervar, ko je komentiral odpornost, povedal, da elektroenergetska povezanost z drugimi državami prinaša "tako pluse kot minuse".

"Trenutno so težave z napetostmi, ki prihajajo z Balkana, saj sistemski operaterji niso vgrajevali pravih naprav, in so momenti, ko je lahko ogroženo delovanje nuklearke," je opozoril. Mervar je govoril o tem, da balkanski presežki električne jalove moči lahko vplivajo tudi na stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema.

Pri družbi Eles nato opozarjajo še, da v Slovenijo prihaja vse več jalove moči z juga Evrope, kar dviguje napetost tudi v slovenskem elektroenergetskem sistemu. To je po njihovem zlasti izrazito na jugu države, kar se najbolj pozna prav v Razdelilni transformatorski postaji Krško.

"Vzroka za to jalovo moč, ki prihaja proti našemu sistemu, sta zastoj investicijskih vlaganj in implementacija obnovljivih virov povsod po Evropi v zadnjih letih. Obnovljivi viri med drugim namreč vplivajo na zmanjšan prevzem prenosnega omrežja in s tem razbremenjujejo sistem, to pa viša napetost," povedo.

Električne naprave induktivnega značaja, kot so motorji in transformatorji, v električni sistem vnašajo nezaželeno jalovo moč. Ta nastane kot posledica faznega kota med napetostjo in tokom. Pri bremenih induktivnega značaja je ta kot pozitiven, pri kapacitivnih pa negativen. Napetost pa je na drugi strani električni tlak, ki potiska elektrone iz elektrarn skozi omrežje do porabnikov. Omrežja morajo ostajati stabilna; če napetost začne odstopati od mej, ki jih določa nadzorna soba, pa se sprožijo alarmi.

Kako se lotiti presežka jalove moči? Pri Elesu menijo, da je to treba reševati čim bolj lokalno. "Slovenija oziroma družba Eles je na tem področju v zadnjih letih naredila izjemen napredek in implementirala več investicij, ki prispevajo k obvladovanju napetostnega profila EES, kot so kompenzacijske naprave, s katerimi lahko uravnavamo potrebno količino jalove moči v sistemu in s tem napetostni profil," povedo.

''Povezljivost elektroenergetskega sistema je dobra''

Pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) medtem povedo, da je zaradi povezljivosti elektroenergetskega sistema po celotni Evropi zanesljivost oskrbe z električno energijo bistveno boljša, kot bi bila, če ne bi bili povezani. "Dober primer je nedavni incident v Španiji, ki je razmeroma izoliran; ob boljši povezanosti bi se tam verjetno izognili prekinitvi napajanja," so povedali.

Pri MOPE spomnijo, da je glede napetostnih razmer v jugovzhodni Evropi Eles že pred leti izvedel projekt Sincro.Grid, ki naj bi reševal izzive z napetostjo. "Projekt je bil izveden skupaj s hrvaškim operaterjem, saj se zavedamo, da je sistem povezan in da težav ne moremo reševati izolirano od okolice. V Elesu že načrtujejo podoben projekt, s katerim bodo poskušali pristop Sincro.Grida razširiti na še več držav jugovzhodne Evrope."

Depositphotos

 

Ogrožen ni le NEK, temveč delovanje celotnega elektroenergetskega sistema

Jalova moč, ki prihaja z juga, dviguje napetost na pragu jedrske elektrarne. Tomaž Tomšič iz Elesa je denimo v Delovem podkastu oktobra povedal, da smo v Sloveniji do zdaj zaznali najvišjo napetost 432 kilovoltov. Vzrok je velika implementacija obnovljivih virov v zadnjih letih.

Ker je direktor Elesa Mervar opozoril na grožnjo delovanja NEK-a, smo se obrnili tudi nanje. Iz naše edine jedrske elektrarne so sporočili, da izjava direktorja družbe Eles drži, pri čemer pa naj ne bi bilo ogroženo le stabilno obratovanje NEK, temveč tudi celotnega širšega elektroenergetskega sistema.

"Previsoke napetosti oziroma občasna nesposobnost upravljanja jalove energije so lahko predvsem v nekaterih državah Balkana problem, saj previsoke napetosti povzročajo hitrejše staranje opreme. Ekstremno visoke napetosti lahko povzročijo poškodbe opreme in izpade. Najbolj ogrožene komponente so izolatorji, skozniki, merilni in močnostni transformatorji ter podobna oprema," so sporočili iz NEK. Kot še dodajajo, skupaj z Elesom iščejo rešitve za trenutno stanje, a so, kot je povedal Mervar, težave bolj globalne.

Težave sončne energije

Kot drugi problem je Mervar na nedavnem dogodku izpostavil tudi neobvladljivost sončnih elektrarn. Povedal je, da vse velike elektrarne dobijo z njihove strani tehnične pogoje, pri sončnih elektrarnah pa v državi niti ne vemo, kakšno proizvodnjo imamo: "To je zagotovo eden največjih izzivov v prihodnje." Obnovljivi viri energije namreč manjšajo obremenitev sistema, neobremenjen sistem pa viša napetost.

Razcvet sončne energije v Evropi, kjer vsako sekundo namestijo približno štiri nove panele, se spopada z omejitvami omrežja, zgrajenega v času, ko obnovljivi viri še niso bili v središču proizvodnje električne energije. Razmere postajajo vse težje obvladljive, operaterji pa opozarjajo, da nimajo orodij, potrebnih za uravnavanje učinkov sončne energije, je pred dnevi poročal Bloomberg.

Po njihovih podatkih sončne elektrarne na stari celini rastejo hitreje, kot je pričakovala tudi sama industrija. Po podatkih BloombergNEF je Evropa leta 2020 namestila 23 gigavatov sončne energije. Od takrat vsako leto postavi nov rekord, letos pa naj bi dodala še 69,2 gigavata – kar pomeni, da se je zmogljivost v zadnjem desetletju več kot početverila.

STA

 

Zaradi nizkih stroškov vgradnje je sončna energija postala dostopna vsem – od gospodinjstev, ki želijo postaviti nekaj panelov na streho, do velikih sončnih polj, razpetih na stotine hektarjev. A ta skupni učinek pomeni, da omrežje ne more več zlahka uravnavati posledic visokih napetosti, ko se pojavljajo v tako velikem obsegu. Junija je sončna energija prvič postala največji vir električne energije v Evropski uniji, z 22-odstotno rastjo v primerjavi z letom prej, kažejo podatki analitičnega centra Ember.

V Delovem podkastu je profesor Urban Rudež iz laboratorija za preskrbo z električno energijo Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani povedal, da sončne elektrarne prispevajo k proizvodnji elektrike, vendar je njihova proizvodnja bolj nepredvidljiva. Sistemski operaterji morajo zato imeti rezerve in mehanizme za uravnavanje proizvodnje in porabe.

Tako Eles kot drugi sistemski operaterji po Evropi že več kot 20 let zahtevajo od novih elektrarn, ki se priključujejo na sistem, da so sposobne obratovati pri višjih napetostih. "V zadnjem času obnovljivi viri energije (predvsem sončne elektrarne) izpodrivajo konvencionalne elektrarne, ki so sistemsko bolje nadzorovane," so povedali pri Elesu.

Operater namreč nima možnosti vplivati na proizvodnjo sončnih elektrarn, kar tudi direktor Elesa Mervar izpostavlja kot eno ključnih težav z vidika obratovanja sistema. "Danes je sistemski operater soočen s tveganjem, da se sočne elektrarne v kritičnih stanjih ne bodo ustrezno odzvale, saj so vprašljive nastavitve naprav, poleg tega pa operater v teh stanjih ne bo mogel vplivati na njihovo proizvodnjo," še povedo.

"Za sončne elektrarne veljajo precej blažji pogoji priključevanja kot za velike proizvodne objekte, vendar pa skupaj predstavljajo že najmočnejšo 'elektrarno' v Sloveniji – v letu 2025 so namreč skupno dosegle proizvodno moč tisoč megavatov. Tudi tega pojava se dobro zavedamo in se z njim aktivno ukvarjamo," pa so povedali pri ministrstvu.

Odmev španskega izpada električne energije

Spomnimo, aprila je Španijo in Portugalsko prizadel obsežnejši izpad električne energije, kar je prineslo težave v javnem in letalskem prometu ter pri zagotavljanju telefonskih storitev. Izpad je bil povzročen z nenadnim napetostnim sunkom in slabo dušenimi nihanji med iberskim omrežjem in preostalo celinsko Evropo. Nihanja so povzročila, da so zaščitni sistemi izklopili povezave s Francijo, s čimer so izolirali Španijo in Portugalsko.

Izolirano omrežje ni moglo absorbirati prenapetosti, pri čemer je hitra kaskada izklopov generatorjev v nekaj sekundah povzročila izpad približno 60 odstotkov električne oskrbe Španije. Nadaljnje španske in evropske preiskave kažejo, da je bil globlji vzrok mešanica tehničnih napak in slabega načrtovanja.

Damian Cortinas, predsednik združenja operaterjev elektroenergetskih omrežij Entso, je dejal, da je bil ta incident prvi znani izpad električne energije, ki ga je povzročila prenapetost, do katere pride, ko je v omrežju preveč električne napetosti. Po incidentu so obtožbe letele predvsem za račun sočne energije. Po do zdaj dostopnih podatkih je nenadno izklapljanje velikega števila sončnih elektrarn res prispevalo k porastu napetosti v omrežju, kar je na koncu privedlo do kolapsa sistema, je poročal Bloomberg.

Bloomberg

 

Na dan izpada naj bi se dopoldne, ko je imelo sonce več moči, napetosti dvignile zaradi prispevkov sončnih elektrarn, klasične elektrarne pa so jih uravnotežile. Ko so elektrarne absorbirale jalovo moč in nižale napetost, so se premaknile v področje delovanja, ki je manj stabilno in prišlo je do nihanj. Stranski produkt ukrepov je bila še višja napetost, zaradi katere so se izključile elektrarne.

Poleti je za Bloomberg Adria profesor Rudež povedal, da se je takrat "sprožil domino efekt, pri čemer je vsak del sistema nekaj prispeval in kombinacija je naredila svoje". Za španski mrk je po njegovem mnenju krivo sosledje dogodkov, zato so tovrstni razpadi možni tudi drugje.

 

Bi morali v Sloveniji preventivno sprejeti še kakšne ukrepe, da bi preprečili morebiten podoben scenarij, kot smo ga videli v Španiji? Rudež meni, da se povsod v Evropi sprejemajo ukrepi, "mogoče bi si želeli, da bi šli ti ukrepi nekoliko hitreje". Treba je zagotoviti ustrezne priključne pogoje za nove elektrarne in spremljati, da se zahteve dosledno spoštujejo. Zavedati se namreč moramo, da so elektroenergetski sistemi v Evropi 100 let delovali precej nespremenjeno, zadnjih 20 let pa so podvrženi velikim spremembam in dodatnim obremenitvam.