Sončne elektrarne: Zavrnjena vsaka tretja vloga - zakaj?

Podatki kažejo, da se izzivi v distribucijskem omrežju kar nizajo, kar potrjujejo tudi v družbi Eles. V prvih osmih mesecih leta je bilo sicer vloženih nekaj več vlog za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn kot v enakem obdobju lani, a je bilo izdanih 85 odstotkov manj soglasij za priključitev. 

Kar tretjina vseh vlog je bila zavrnjenih zaradi tehničnih in drugih omejitev, njihova obravnava pa je že zaključena. Ob tem se je letos glede na lani prepolovila tudi moč priključenih proizvodnih naprav za samooskrbo. "Stanje priključitev novih samooskrbnih sončnih elektrarn je gotovo povezano tudi s stanjem omrežja, ki na določenih območjih ne prenese več priključitve novih obnovljivih virov energije," pravijo v Elesu.

Najbolj kritična Ljubljana in Maribor

Največ vlog je letos prejel Elektro Maribor – skupaj 1.113. Od tega je bilo izdanih 816 soglasij, zavrnjenih je bilo 433, kar pomeni dobra tretjina vseh. Še višji je delež zavrnitev zaradi tehničnih ali drugih omejitev, njihova obravnava pa je že zaključena, saj presega 45 odstotkov. 

Tudi v Elektro Ljubljani ni prav veliko drugače: od 682 vloženih vlog jih je bilo 111 zavrnjenih, kar je 13,6 odstotka. Na drugi strani pa je bilo izdanih dobrih 100 vlog za izdajo soglasij za priključitev fotovoltaike skupaj s hranilnikom in z obratovalno omejitvijo, kar je največ med vsemi distribucijskimi območji.

V Elektro Celju so obravnavali 709 vlog in izdali 693 soglasij, pri čemer je bilo 104 vlog zavrnjenih. To pomeni 13 odstotkov vseh, med vsemi pa jih je bila petina zavrnjenih zaradi tehničnih in drugih omejitev. Manjši distributerji beležijo manjše absolutne številke, a tudi tam raste delež neuspešnih vlog.

 

 

"Težave z zavrnjenimi vlogami ponekod nastajajo zgolj na ravni distribucijskega omrežja, ne pa tudi na ravni prenosnega omrežja," pravijo pri Elesu. Tam se prav zato zavzemajo za spodbujanje priklopov večjih sončnih elektrarn na prenosno omrežje. "Potencial za priklop tovrstnih elektrarn je na Štajerskem in v Prekmurju izjemno velik," poudarjajo.

Učinek spremembe sheme o samooskrbi

V Elesu, ki je edini sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, so jasni: "Upad števila izdanih soglasij in novih priključenih samooskrbnih proizvodnih enot je v določeni meri povezan s koncem izredno ugodne sheme letnega neto merjenja."

Dodajajo, da je imela sprememba sheme o samooskrbi, ki je začela veljati v začetku leta 2024, velik vpliv na odločanje potencialnih investitorjev. "Konec leta 2023 so ti v pričakovanju spremembe pohiteli z vlogami, investicije pa so se izvajale še vse leto 2024," pravijo v Elesu.

Poleg tega pojasnjujejo, da podatek o številu izdanih soglasij na določen dan in podatek o realiziranih soglasjih na isti dan sicer nista povsem kompatibilna. "Imetnik soglasja ima dve leti časa za realizacijo investicije ter hkrati možnost podaljšanja še dvakrat po leto dni," pojasnjuje Eles. Prav zato v tem trenutku ni mogoče dobiti realnega in najaktualnejšega stanja o številu realiziranih soglasij.

Številke kljub temu potrjujejo, da je bilo prejšnje leto izjemno, saj je bila skupna moč novih naprav za samooskrbo približno dvakrat višja kot v enakem obdobju letos. V letu 2023 so bila sicer vlaganja v distribucijsko omrežje rekordna (164,2 milijona evrov), a to ne zadošča več – načrti za prihodnje desetletje predvidevajo skoraj trikrat višje letne investicije.

Načrtovana vlaganja v distribucijsko omrežje se letos gibljejo okrog 280 milijonov evrov, kar pomeni skoraj 70 odstotkov več kot v letu 2023. Že v naslednjem letu se sredstva dvignejo na 329,5 milijona evrov, v letu 2027 pa prvič presežejo prag 370 milijonov evrov.

Po letu 2028 se tempo vlaganj stabilizira okoli 420 milijonov evrov letno, nato pa v letu 2034 doseže vrh pri 438 milijonih evrov. To pomeni, da bo na koncu obdobja letni obseg vlaganj skoraj trikrat višji kot leta 2023.

Mervar: Ključna nevarnost je pomanjkanje nadzora

Direktor Elesa Aleksander Mervar že dalj časa opozarja, da je največja nevarnost za stabilno delovanje sistema pomanjkanje neposrednega nadzora nad proizvodnjo iz obnovljivih virov. "Dejstvo, da omrežni operater te možnosti nima, identificiram kot eno največjih nevarnosti za zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, in ta nevarnost se bo z rastjo deleža sončnih elektrarn zgolj še stopnjevala," je kritičen Mervar.

Kot dodatna tveganja navaja gradnjo sončnih elektrarn brez hranilnikov energije in premalo razpoložljivih kapacitet za sistemske storitve, kot so baterije ali črpalne hidroelektrarne. Po njegovem bi morala biti ena od prioritet čimprejšnja vzpostavitev enotne platforme proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn, ki bi jo upravljal sistemski operater in imel tudi možnost daljinskega izklapljanja.

Eles je predlagal tudi reformne ukrepe, denimo uvedbo t. i. omrežnine za rezervacijo moči, ki bi spodbudila odjemalce, da neizkoriščene kapacitete sprostijo drugim uporabnikom. Po njihovih evidencah namreč obračunana moč za omrežnino v povprečju znaša le 56 odstotkov priključne moči, preostanek pa ostaja rezerviran in neizkoriščen.

"Če bi dejansko želeli na posameznih lokacijah priključiti več uporabnikov brez izdatnih dodatnih investicij, bi morali vsem, ki imajo visoko priključno moč, a te ne dosegajo, zaračunati 'razliko za rezervacijo te moči'," poudarjajo. Elektrooperaterji zato izgubljajo omrežninski prihodek ter celo po nepotrebnem investirajo v povečanje kapacitet, kajti dejanska poraba ne obstaja.