Slovenija tehta odpadke: prvi korak k modelu "plačaj, kolikor odvržeš" v regiji

Evropska prizadevanja za učinkovitejše ravnanje z odpadki vse bolj prehajajo z deklarativnih ciljev na konkretne, merljive prakse. Načelo "plačaj, kolikor odvržeš", ki ga spodbujata tako evropska kot slovenska strategija, postaja ključni instrument za zmanjševanje količin odpadkov in spodbujanje odgovornega ravnanja gospodinjstev. Čeprav je sistem tehtanja odpadkov na ravni posameznega uporabnika za zdaj zakonsko obvezen le na Irskem, se njegovi zametki vse pogosteje pojavljajo tudi drugod po Evropi.

Slovenija je pri tem naredila prvi otipljivi korak. Komunala Kranj je svoj vozni park okrepila z novim, tehnološko naprednim smetarskim vozilom, ki omogoča tehtanje posameznih zabojnikov neposredno med praznjenjem. Gre za prvo tovrstno rešitev v državi in regiji, ki odpira vrata bolj natančnemu obračunavanju storitev in potencialno tudi spremembi vedenja uporabnikov. Vprašanje pa ostaja, ali bo tehnologiji uspelo premostiti vrzel med ambicioznimi cilji in vsakodnevnimi navadami.

"Mestna občina Kranj sledi ciljem nacionalnih in evropskih politik na področju ravnanja z odpadki, ki spodbujajo zmanjševanje količin odpadkov ter večjo stopnjo ločenega zbiranja. Načelo 'plačaj, kolikor odvržeš' se v tem kontekstu pogosto omenja kot eden izmed pristopov, ki bi dolgoročno lahko prispeval k bolj odgovornemu ravnanju z odpadki," ocenjujejo na kranjski občini.

Novo vozilo znamke Mercedes-Benz z nadgradnjo hrvaškega proizvajalca Tehnix omogoča tehtanje zabojnikov neposredno med praznjenjem. Tehtnici sta vgrajeni v stresalni mehanizem, kar zagotavlja sprotno in natančno merjenje količine odpadkov brez dodatnih postopkov.

Tehtanje odpadkov v občini Kranj je pilotni projekt, ki sledi evropski politiki ravnanja z odpadki. Foto: Komunala Kranj

Sistem omogoča hkratno praznjenje dveh zabojnikov, pri čemer se vsak stehta ločeno. Podatki se digitalno beležijo in povezujejo s posameznim zabojnikom, ki je opremljen s čipom z informacijami o uporabniku in vrsti odpadkov. Vozilo vključuje tudi sledilni sistem za nadzor trase in analizo poti, kar omogoča učinkovitejšo organizacijo zbiranja odpadkov.

"Uvedba tehtalnega sistema na enem smetarskem vozilu je pilotni projekt, ki temelji na hierarhiji predpisov od evropske ravni do lokalnih občinskih odlokov. V jedru sistema je načelo 'povzročitelj obremenitve plača' oziroma PAYT," sporočajo s Komunale Kranj. "Ključni cilj je za zdaj pridobiti natančnejši vpogled v količine odpadkov pri posameznih uporabnikih, kar omogoča boljše načrtovanje velikosti zabojnikov in pogostosti odvoza ter učinkovitejšo rabo virov."

Več ločevanja, manj mešanih odpadkov

Na podlagi zbranih podatkov na Komunali Kranj pričakujejo več ločevanja in postopno zmanjševanje količin mešanih odpadkov, saj bodo uporabniki neposredno seznanjeni s svojimi navadami. Neposrednih finančnih učinkov za zdaj ne napovedujejo, v ospredju pa ostajata predvsem boljše informiranje in ozaveščanje.

"Uvedba tehtanja na enem vozilu ne prinaša sprememb v načinu obračunavanja storitev, saj tega določajo zakonodaja in občinski odloki. Zagotovila pa bo primerljive podatke za analize in morebitne prihodnje odločitve," poudarjajo pri Komunali Kranj. "Morebitne sistemske spremembe bi zahtevale širše usklajevanje z občinami in zakonodajalcem ter bi bile uvedene postopno in transparentno."

Tudi Mestna občina Kranj poudarja, da ne gre za uvedbo novega sistema, temveč za pilotni projekt zbiranja in digitalizacije podatkov. Ti bodo namenjeni predvsem analizi in nadaljnjemu razvoju ravnanja z odpadki. "Uspešnost nadgradnje bomo spremljali skozi izboljšano načrtovanje odvoza, optimizacijo logistike in bolj ciljno usmerjene ozaveščevalne aktivnosti." Dolgoročno kot ključne kazalnike izpostavljajo zmanjšanje količine mešanih odpadkov, povečanje deleža ločeno zbranih frakcij ter učinkovito izvajanje javne službe.

Investicija za četrt milijona in nov zbirni center na obzorju

Komunala Kranj ob tem navaja, da na območju Mestne občine Kranj, Jezerskega, Preddvora in Šenčurja že dosegajo približno 80-odstotno stopnjo ločevanja odpadkov na izvoru. Nadaljnji razvoj sistema bo po njihovih navedbah zahteval boljše uravnoteženje med načinom zbiranja in obračunavanjem vseh frakcij, saj trenutni model vključuje tudi vrsto dodatnih storitev, kot so zbiranje različnih vrst odpadkov in odvozi na klic.

Novo vozilo z vgrajenim tehtalnim sistemom je naložba v vrednosti približno četrt milijona evrov (241.700 evrov brez DDV) in je del širše modernizacije komunalne infrastrukture. Posodobitve so usmerjene v večjo operativno učinkovitost, izboljšanje varnosti dela ter višjo kakovost storitev.

Ob tem pri Komunali Kranj izvajajo tudi eno največjih razvojnih investicij v zgodovini. Ob avtocestnem izvozu načrtujejo gradnjo osrednjega zbirnega centra s pretovorom odpadkov. Zemljišče je zagotovila Mestna občina Kranj, ki ga skupaj z Občino Šenčur tudi komunalno ureja. Projekt je zasnovan kot infrastruktura regionalnega pomena.

Slovenija je ena izmed uspešnejših evropskih držav, ko govorimo o recikliranju odpadkov. Depositphotos

Irski model in evropska realnost odpadkov

Na Irskem je tehtanje odpadkov del reguliranega sistema, v katerem gospodinjstva poleg fiksnega dela plačujejo tudi variabilni strošek glede na težo odpadkov. Zabojniki so opremljeni z identifikacijskimi čipi, tehtanje poteka ob vsakem praznjenju, podatki pa se uporabljajo za obračun storitev. Mešani odpadki imajo praviloma višjo ceno na kilogram kot ločeno zbrane frakcije, kar neposredno spodbuja zmanjševanje njihove količine.

Irska ustvari približno 3,1 milijona ton komunalnih odpadkov letno, stopnja recikliranja pa ostaja okoli 40 odstotkov, kar je pod evropskimi cilji.

Na ravni EU količine odpadkov ostajajo visoke. Po podatkih Eurostata povprečen prebivalec ustvari nekaj več kot 500 kilogramov komunalnih odpadkov letno, stopnja recikliranja pa se giblje okoli 48 odstotkov.

Podatki kažejo, da je večina držav v zadnjem desetletju naredila opazen korak naprej, vendar z zelo neenakomernim tempom. Med največjimi napredki izstopa Slovenija, ki je stopnjo recikliranja povečala z 22,4 odstotka leta 2010 na 59,8 odstotka leta 2023 in se uvrstila med uspešnejše države. Napredek beležijo tudi Hrvaška, Italija in Nizozemska, vendar razlike ostajajo velike. Hrvaška kljub rasti ostaja na spodnjem delu lestvice, Romunija stagnira, Malta pa ostaja pod 20 odstotki.

Cilja, da se do leta 2025 reciklira 55 odstotkov komunalnih odpadkov, večina držav članic ni dosegla. Evropska zakonodaja zato postavlja nove mejnike: do leta 2030 mora stopnja recikliranja doseči 60 odstotkov, do leta 2035 pa naj bi se delež odpadkov, odloženih na odlagališčih, zmanjšal na največ 10 odstotkov, načrtuje Evropska komisija.