Nova pravila EU za tekstil bi lahko zvišala cene oblačil

Evropska unija (EU) je naredila velik korak proti krožnemu gospodarstvu z uvedbo novih pravil, ki bi lahko spremenila način, kako kupujemo in nosimo oblačila. V začetku septembra je Evropski parlament sprejel spremembe Direktive o odpadkih, ki prvič zavezujejo proizvajalce tekstila k financiranju zbiranja, razvrščanja in recikliranja oblačil in obutve.

Gre za sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev (EPR). Cilj je spodbuditi modne znamke k prevzemanju odgovornosti za izdelke, ki po uporabi postanejo odpadek. V praksi to pomeni, da bodo proizvajalci – vključno s tistimi zunaj EU, ki prodajajo prek spleta – plačevali pristojbine, namenjene razvoju infrastrukture za zbiranje in recikliranje tekstila.

V Evropski uniji se vsako leto ustvari približno 12,6 milijona ton tekstilnih odpadkov, manj kot odstotek se jih reciklira v nova oblačila. Tekstilna industrija je odgovorna za šest do osem odstotkov svetovnih emisij ogljika, medtem ko evropski potrošniki danes kupijo okoli 60 odstotkov več oblačil kot pred petnajstimi leti. Preostanek konča v sežigalnicah, na odlagališčih ali v državah globalnega juga. Novi okvir skuša temu narediti konec, pri čemer bodo države članice imele možnost uvedbe t. i. eko modulacije – sistema, po katerem bi se trajnostni izdelki nagrajevali z nižjimi pristojbinami, izdelki hitre mode pa z višjimi.

Kaj pravzaprav pomeni eko modulacija

Eko modulacija je orodje znotraj sistema razširjene odgovornosti proizvajalcev (EPR). Njen namen je spodbuditi proizvajalce k izdelavi okoljsko učinkovitejših in trajnejših izdelkov. Prispevki, ki jih plačujejo blagovne znamke, ne bodo enaki za vse, temveč se bodo prilagajali glede na njihov vpliv na okolje.

Za izdelke, ki jih je lažje popraviti, reciklirati ali vsebujejo reciklirane materiale, se bodo plačevali nižji prispevki, medtem ko se bodo za izdelke s kratko življenjsko dobo ali tiste, ki jih je težko reciklirati, plačevali višji. S tem želi EU doseči, da blagovne znamke že v fazi oblikovanja razmišljajo o okoljskem odtisu svojih izdelkov.

V Franciji, ki je prva uvedla tak sistem za tekstil, proizvajalci dobijo popuste, če ponujajo programe popravil ali uporabljajo materiale, ki jih je lažje reciklirati. Vendar ima sistem tudi omejitve. V nekaterih industrijah so prispevki prenizki, da bi dejansko spodbudili spremembe, medtem ko imajo v sektorjih, kot je embalaža, lahko večji učinek.

V tekstilnem sektorju se bo šele pokazalo, ali bodo razlike v višini prispevkov dovolj izrazite, da bodo vplivale na poslovne modele blagovnih znamk.

Izkušnja je, vse pa je odvisno od izvedbe

Da bi izvedeli, kako nova pravila vplivajo na industrijo, smo se pogovarjali s predstavniki švedske blagovne znamke Fjällräven in platforme Zalando.

V skupini Zalando, ki vključuje priljubljeni nakupovalni platformi Zalando in About You, ne izražajo zaskrbljenosti zaradi novih pravil. Pravijo, da že imajo izkušnje z izvajanjem obveznosti v okviru EPR v državah, kot so Francija, Madžarska, Nizozemska in Latvija, ter da pozorno spremljajo, kako bo vsaka članica EU prenesla direktivo v svojo zakonodajo.

"Učinkovitost sistema EPR je odvisna od njegove izvedbe. Zavzemamo se za usklajen pristop na ravni celotne Unije, predvsem ko gre za merila za eko modulacijo prispevkov," sporočajo iz podjetja, ki na 25 trgih ponuja več kot šest tisoč blagovnih znamk v svoji prodajni ponudbi.

Zalando podpira nova pravila, vendar opozarja na izzive pri izvedbi. Foto: Bloomberg

Poudarjajo, da je cilj zagotoviti stabilna sredstva za gradnjo infrastrukture za recikliranje ter finančno spodbujati trajnostnejše izdelke. Podpirajo tudi druge evropske predpise, ki gredo v isti smeri, kot je prepoved uničevanja neprodanega blaga.

Ne glede na to se v industriji že odpira vprašanje, kako se bodo novi stroški porazdelili znotraj dobavne verige. Čeprav proizvajalci formalno nosijo te stroške, se bo del njih verjetno prelil na potrošnike, bodisi skozi višje cene bodisi skozi prilagoditev marž v dobavni verigi.

Trajnost kot prednost

Za švedsko blagovno znamko Fjällräven nova direktiva ni povzročila nelagodja. Kot pravijo, njihova filozofija temelji na dolgotrajnosti, možnosti popravila in preprostem dizajnu.

"Verjamemo, da morajo biti izdelki narejeni tako, da trajajo, idealno generacije. Zato pozdravljamo prizadevanja EU, da sprejme pragmatične in smiselne predpise," je dejal Aiko Bode, direktor za trajnost v skupini Fenix Outdoor.

Fjällräven nova pravila vidi kot potrditev svoje filozofije trajnosti. Foto: Fjällräven

Erik Blomberg, vodja inovacij, poudarja, da eko modulacija le formalizira tisto, kar Fjällräven že izvaja. "Naš cilj ni le ustvarjati izdelke, ki trajajo dlje, temveč jih narediti lažje popravljive in morebiti reciklirane. Če to pomeni nižje pristojbine, toliko bolje, a pravi motiv za nas je trajnost, ne cena," je izpostavil Blomberg.

Direktorica hrvaškega distributerja Outterra, Barbara Matijašič, dodaja, da ne pričakujejo bistvenega finančnega vpliva na svoj segment trga. "V premium kategoriji, kjer izdelki 'trajajo dlje' in ustvarjajo manj odpadkov, bi bil učinek manj izrazit kot pri hitri modi. Kljub temu se strateško pripravljamo z usklajevanjem podatkov in načrtovanjem proračuna pred obveznimi roki," je pojasnila.

Bodo nova pravila vplivala na ceno oblačil

Uvedba EPR odpira tudi širšo razpravo o cenah. Na koncu mora biti sistem, ki zahteva dodatne pristojbine in administrativne stroške, nekako pokrit. Ali bo to privedlo do dražjih oblačil ali se bo del stroška amortiziral znotraj proizvodne verige, bo pokazal čas.

Za blagovne znamke - kot je Fjällräven -, ki poudarjajo kakovost in dolgo življenjsko dobo, bi lahko bil pritisk manjši. Za sektor hitre mode, ki temelji na množični proizvodnji in nizkih cenah, pa bi EPR lahko predstavljal resen preizkus vzdržnosti poslovnega modela.

Hkrati se lahko potrošniki znajdejo pred izbiro med višjo ceno in daljšo življenjsko dobo izdelkov. Prav to bi lahko določilo, koliko bodo nova pravila dejansko spremenila navade in strukturo modne industrije v Evropi.

Poleg tekstila nova direktiva postavlja tudi prve zavezujoče cilje za zmanjšanje hrane, ki se zavrže v EU: deset odstotkov manj v predelavi in proizvodnji ter trideset odstotkov manj na prebivalca v maloprodaji, gostinstvu in gospodinjstvih do leta 2030.

Medtem ko se hrana spopada z logistiko in roki trajanja, ima tekstil globlji izziv – kulturo prekomerne potrošnje. Če bodo nova pravila uspela spodbuditi blagovne znamke in potrošnike, da dlje uporabljajo že obstoječe izdelke, bi to lahko bil prvi resni premik k bolj trajnostni modi v Evropi.