Nova uredba EU začne kmalu veljati: kaj prinaša in kakšne bodo posledice

Po uradnih ocenah se v EU vsako leto uniči od 4 do 9 odstotkov neprodanih tekstilnih izdelkov, preden jih kdo obleče, kar povzroči okoli 5,6 milijona ton emisij CO₂, kar je skoraj toliko kot švedske neto emisije celotne države. Razlogi so vezani na posledice ekonomije hitre mode, kjer je lažje in ceneje uničiti presežke kot jih prodati z velikimi popusti ali učinkovito reciklirati. Prav v to prakso zdaj neposredno posega nova evropska zakonodaja, ki modno industrijo sili v eno največjih operativnih sprememb v zadnjih desetletjih.

Na območju EU se ob tem vsako leto ustvari približno 12,6 milijona ton tekstilnih odpadkov, manj kot odstotek se jih reciklira v nova oblačila. Tekstilni sektor prispeva približno šest do osem odstotkov k emisijam toplogrednih plinov, hkrati pa Evropejci danes kupimo okrog 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Velik del teh izdelkov po kratki uporabi konča v sežigalnicah ali na odlagališčih ali se izvozi v države globalnega juga. Novi regulativni okvir želi ta tok obrniti, saj državam članicam omogoča uvedbo tako imenovane eko modulacije, mehanizma, ki trajnejše izdelke nagrajuje z nižjimi dajatvami, izdelke hitre mode pa obremenjuje z višjimi stroški.

V tem kontekstu je Evropska komisija 9. februarja letos sprejela delegirani in izvedbeni akt v okviru uredbe širšega sistema razširjene odgovornosti proizvajalcev Ecodesign for Sustainable Products Regulation (EPR), ki velikim podjetjem prepovedujeta uničevanje neprodanih oblačil, obutve in modnih dodatkov. Uredba, ki je sicer v veljavi že od junija 2024, velja za enega ključnih instrumentov evropske strategije za trajnostni tekstil in krožno gospodarstvo. Prepoved za velika podjetja začne veljati 19. julija 2026, srednja podjetja bodo vključena od leta 2030, mala in mikro podjetja pa za zdaj ostajajo izvzeta. Hkrati zakonodaja uvaja obvezno poročanje o količinah zavrženega blaga in razlogih za odpis, kar pomeni bistveno večjo preglednost v sektorju, ki je bil doslej znan po omejenem razkrivanju podatkov o presežkih.

Na območju EU se vsako leto ustvari približno 12,6 milijona ton tekstilnih odpadkov. Foto: Depositphotos

Po besedah evropske komisarke za okolje Jessike Roswall naj bi ukrepi okrepili konkurenčnost evropskega tekstilnega sektorja in pospešili prehod v bolj krožno gospodarstvo. ''Tekstilni sektor je v ospredju prehoda v trajnost, vendar izzivi ostajajo,'' je prepričana Roswall. ''Podatki o odpadkih kažejo, da je ukrepanje nujno. S temi novimi ukrepi bo tekstilni industriji omogočen prehod na trajnostne in krožne prakse, hkrati pa lahko okrepimo svojo konkurenčnost in zmanjšamo odvisnosti.''

Konec uničevanja zalog spreminja poslovne modele modnih velikanov

Za industrijo to pomeni konec dolgo uveljavljene prakse, v kateri je bilo uničevanje presežnih zalog pogosto najcenejša možnost za zaščito cenovne politike in podobe blagovne znamke. Veliki trgovci, med njimi skupine, kot sta Inditex (lastnik priljubljene znamke Zara) in H&M, bodo morali prilagoditi načrtovanje proizvodnje, logistiko in upravljanje vračil. Posebej izpostavljen je segment spletne prodaje, kjer visoke stopnje vračil ustvarjajo dodatne presežke. Nova pravila spodbujajo razvoj alternativnih kanalov, kot so outlet prodaja, sekundarni trgi, popravila in recikliranje, ter povečujejo pritisk na natančnejše napovedovanje povpraševanja.

Iz sedeža skupine H&M v Stockholmu sporočajo, da prepoved uničevanja neprodanih potrošniških izdelkov pozdravljajo. ''Menimo, da zakonodaja pošilja močan signal, da morajo tekstilni izdelki ostati v obtoku in ne smejo končati kot odpadek. Pozitivno je tudi, da bodo pravila enako veljala za vsa podjetja, kar pomaga zagotavljati pošteno in enotno konkurenco po vsej EU,'' so nam povedali.

Tudi v skupini Zalando, pod katero sodita priljubljeni spletni platformi Zalando in About You, novih pravil ne vidijo kot razlog za posebno zaskrbljenost. Poudarjajo, da imajo že praktične izkušnje z izpolnjevanjem zahtev v okviru sistema EPR v več evropskih državah, med drugim v Franciji, na Madžarskem, Nizozemskem in v Latviji, ter da natančno spremljajo, kako bodo posamezne članice EU prenesle direktivo v nacionalno zakonodajo.

''Učinkovitost sistema EPR je odvisna od njegove izvedbe. Zavzemamo se za usklajen pristop na ravni celotne unije, predvsem ko gre za merila za eko modulacijo prispevkov,'' so lani za Bloomberg Adria sporočili iz podjetja.

Za države članice nova pravila kljub vsemu prinašajo prilagoditve v celotni dobavni verigi – od upravljanja zalog do obdelave vračil in ravnanja z odpadki. Trgovci bodo morali okrepiti sisteme za ponovno uporabo in recikliranje ter izboljšati sledljivost izdelkov. Pri tem ne gre zgolj za spremembo okoljske, temveč za preoblikovanje ekonomike evropske modne industrije, ki se bo morala prilagoditi svetu, v katerem uničevanje neprodanih oblačil ni več sprejemljiva poslovna praksa.

Neposredni učinki teh sprememb pa bodo med državami in podjetji neenakomerni. Ker se slovenska tekstilna podjetja praviloma ne uvrščajo med velika podjetja, nova evropska pravila o ravnanju z neprodanimi tekstilnimi izdelki nanje za zdaj še ne bodo imela neposrednega vpliva, kar potrjujejo tudi pri Lisci, slovenskem proizvajalcu spodnjega perila in kopalk s sedežem v Sevnici. "Zaloge upravljamo s popusti, sezonskimi znižanji in outleti v naši maloprodajni mreži. Veliko izdelkov tudi podarimo v dobrodelne namene, za srečelove in razne prireditve," nam je povedala direktorica Helena Zidarič Kožar.

Je čas za slovo od hitre mode in premik k trajnostnim materialom? Foto: Depositphotos

Regulacija tekstila: breme za industrijo ali naložba v prihodnost?

Kritiki opozarjajo, da dodatna regulacija prinaša višje stroške in administrativne obremenitve, zlasti za podjetja, ki tekmujejo s proizvajalci zunaj Evropske unije. Pri Združenju evropskih tekstilnih proizvajalcev, EURATEX, so že ob predlogu novih pravil izrazili zaskrbljenost, da bi preveč zapleten in razdrobljen regulativni okvir lahko otežil poslovanje in povzročil dodatne administrativne obremenitve za podjetja. Združenje je v svojem stališču poudarilo potrebo po poenostavitvi pravil, izogibanju prekomernim administrativnim zahtevam in usklajevanju poročanja, saj bi sicer politika lahko otežila inovacije in konkurenčnost industrije.

Kljub temu Bruselj stavi na to, da bo kombinacija prepovedi uničevanja, obveznega poročanja in morebitne eko modulacije preusmerila naložbe v trajnejše materiale in poslovne modele.

Nova evropska pravila ravnanja s tekstilom prinašajo merljive posledice za modno industrijo. Kot del okvira EPR bi lahko dolgoročno okrepila pomen kakovosti in trajnosti materialov, saj bodo podjetja poskušala omejiti presežke in stroške njihove obdelave.

Prepoved uničevanja neprodanega blaga trgovce hkrati spodbuja k hitrejšemu razvoju sekundarnih prodajnih kanalov - od outletov do spletne preprodaje in obnove izdelkov - kar lahko poveča ponudbo cenovno dostopnih rabljenih ali obnovljenih oblačil in deloma ublaži pritisk na cene novih kosov. Ukrep lahko tako postopoma preoblikuje poslovne modele evropskih modnih podjetij: prinaša kratkoročne stroške zaradi prilagoditev logistike in upravljanja zalog, hkrati pa pospešuje premik k bolj trajnostnim in krožnim proizvodnim praksam z dolgoročnimi okoljskimi koristmi.