Znanost ne more več napovedati, kako močni bodo prihodnji vročinski valovi

Znanstveniki so dolgo verjeli, da vedo, kako visoke so lahko temperature med vročinskimi valovi. Potem se je zgodil Lytton.

Majhna kanadska vasica v Britanski Kolumbiji je junija 2021 podrla nacionalni temperaturni rekord – in naslednji dan znova. In spet dan zatem. Četrti dan je vas dobesedno zgorela. Lytton je takrat doživel nekaj, kar so meteorološki modeli označevali kot "statistično nemogoče".

Tri leta pozneje se Evropa sooča z lastnimi "nemogočimi" vročinskimi valovi. To poletje je London med 23. junijem in 2. julijem zabeležil kar 263 prezgodnjih smrti, povezanih z vročino. Raziskovalci z Imperial Collegea in Londonske šole za higieno in tropsko medicino ocenjujejo, da je bilo pri 173 primerih neposreden vzrok temperatura, ki brez podnebne krize ne bi bila tako visoka.

V istem obdobju so ekstremne temperature prizadele tudi Pariz, Madrid in druga evropska mesta. Nova analiza mednarodne skupine znanstvenikov World Weather Attribution je pokazala, da so podnebne spremembe, povzročene z dejavnostjo človeka, odgovorne za približno dve tretjini vseh smrtnih primerov v tem vročinskem valu.

Temperature dosegajo ravni, ki so do skoraj bila statistično nemogoča. Foto: Bloomberg

Znanost v šoku

Kot poroča Bloomberg, so dogodki, kot je tisti v Lyttonu, zmedli znanstveno skupnost. "Nemogoče" temperature, ki po dosedanjih statistikah ne bi smele nastopiti, so zdaj realnost. Znanstveniki so morali zato prilagoditi svoje metode in priznati, da so skrajnosti, ki so jih prej izključevali, dejansko možne.

Ameriška raziskovalna skupina pod vodstvom Michaela Wehnerja iz Nacionalnega laboratorija Lawrence Berkeley je med letoma 1901 in 2022 zaznala kar 1.545 "nemogočih" temperaturnih skokov. Z novimi modeli jim je uspelo pojasniti večino teh pojavov, a število takšnih ekstremov hitro narašča – zlasti od leta 2000 dalje.

A to ni zgolj znanstveni izziv. Posledice so zelo resnične – za infrastrukturo, zdravje ljudi, oskrbo z vodo in varnost mest. Če vemo, da je London letos julija dosegel 34 °C in je bilo izdano opozorilo zaradi vročinskega udara, se postavlja vprašanje, kaj nas čaka prihodnje poletje?

Kot poudarja Bloomberg, ekstremne temperature niso več omejene na znane "vroče točke" kot je Dolina smrti. Marca 2022 je Antarktika zabeležila kar 39 °C nad povprečjem, Severni pol pa je sredi zime presegel točko taljenja. Čeprav se ti ekstremi dogajajo na redko poseljenih območjih, prava nevarnost tiči v tem, kar se dogaja v gosto naseljenih delih Evrope – tam, kjer milijoni ljudi še vedno živijo v domovih brez klimatskih naprav, ker jih preprosto do nedavnega niso potrebovali.

To je še posebej očitno v mestih, kot je London, kjer večina stanovanjskih stavb ni zgrajena za poletne vročine. Tradicionalne hiše zadržujejo toploto, klimatske naprave pa so redkost. Ko se v takem okolju združijo jasno nebo, visok zračni tlak, suha podlaga in temne mestne površine, nastanejo pogoji za zadrževanje ekstremne vročine pri tleh. Sparina se stopnjuje, možnosti za ohladitev pa skorajda izginejo.

Znanstveniki opozarjajo, da dejavniki, kot so vlažnost in nadmorska višina, dodatno okrepijo učinek, ta kombinacija pogojev pa je vse pogostejša tudi v evropskih mestih – tam, kjer do nedavna niso bili vajeni tovrstnega vročinskega pritiska.

V Londonu je bilo med vročinskim valom zabeleženih 263 smrti več kot običajno. Foto: Bloomberg

Bolj kot rekordi skrbi trajanje vročinskih valov

Erich Fischer, klimatolog z ETH Zürich, je eden tistih, ki zdaj preučujejo tudi trajanje vročinskih valov – ne le njihove vrhunce.

"Pravzaprav ne obstaja noben fizikalni zakon, ki bi prepovedoval, da vročinski val traja tri ali štiri tedne," pravi za Bloomberg. To pa bi prineslo dodatna tveganja za zdravje in infrastrukturo – zlasti v mestih, ki že zdaj komaj zdržijo nekajdnevne vročine.

Bloomberg navaja tudi podatke najnovejših raziskav, ki vključujejo umetno inteligenco. Ekipa s Stanforda usposablja modele strojnega učenja za napovedovanje, kako bi bili v toplejšem svetu videti pretekli vročinski valovi. Po njihovih ocenah bi bil, če bi se smrtonosni vročinski val iz leta 2003 ponovil v današnjih – nekoliko toplejših – razmerah, število žrtev večje za dodatnih 17.300. Že takrat je sicer zaradi posledic vročine umrlo več kot 70.000 ljudi.

Vročinski valovi trajajo dlje kot kadarkoli in vse pogosteje prizadenejo nepripravljena mesta. Foto: Bloomberg

Tekma s časom

In čeprav znanstveniki vse bolje razumejo, kako nastajajo ekstremi in kako visoko lahko narastejo temperature, je eno jasno – ti ekstremi niso več redkost. Postali so del naše realnosti. In ker segrevanje še naprej premika meje tistega, kar smo nekoč imeli za nemogoče, vprašanje ni več, ali se bo ponovilo – temveč kdaj.

Vročinski valovi so postali del nove vsakdanjosti, ne več le občasna odstopanja. In medtem ko znanstveni modeli poskušajo dohiteti to, kar se že dogaja, bodo morala družbena okolja najti načine, kako prenesti vročino – ki ne prihaja več le poleti – ter posledice, ki ne izginejo s prvim ohlajanjem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar