Kje končajo oblačila, ki jih oddate v zabojnike Humana?

V zadnjih letih se veliko pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o zmanjšanju količine odpadkov, recikliranju in ponovni uporabi. Tudi na področju mode. V številnih mestih so tudi na prestižnejših lokacijah vzniknile trgovine z oblačili iz druge roke (angleško se jim reče secondhand stores). Slovenija pri tem ni nobena izjema. Ena od prepoznavnejših tovrstnih trgovin, Humanina, je domovanje našla nedaleč stran od samega jedra Ljubljane, v bližini Prešernovega trga in Plečnikovega tromostovja.

Čeprav imamo v današnjih dneh, ko se ozremo okoli sebe, občutek, da zanimanje po oblačilih iz druge roke obstaja, predvsem med mladimi, podatki o poslovanju družbe Humana, ki trguje z rabljenimi oblačili, tej zgodbi ne pritrjujejo. Lani so bili za petino manjši kot leto prej.

Družba, ki jo vodi Henning Morch, je minulo leto sklenila v rdečih številkah, s 176 tisoč evri izgube. Marsikdo se ob tem verjetno vpraša, kako je to mogoče, ko pa vhodno "surovino", to so oblačila, pa tudi obutev, pridobijo brezplačno od tistih, ki jih oddajo v Humanine zabojnike, nato pa jih prodajo naprej.

Za začetek naj najprej pojasnimo, kako deluje Humanin poslovni model. Slovenska Humana je članica mednarodnega gibanja Humana People to People. "Smo mreža 29 avtonomnih razvojnih organizacij v Evropi, ZDA, Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Naše delo je različno, vendar nas povezuje isti cilj: okoljevarstvo, prizadevanje za dostojno življenje vsakega posameznika našega planeta in boj proti revščini ter nalezljivim boleznim," je pojasnil Dejan Komparič iz Humane.

Članice gibanja prek sistema zbiranja in prodaje rabljenih oblačil in obutve v Evropi, Ameriki in Afriki spodbujajo k ponovni uporabi oblačil, in tako pomagajo pri zmanjševanju oddajanja emisij CO₂ v okolje: "Samo lani je mreža Humaninih zabojnikov po svetu iz toka odpadkov preusmerila 132 tisoč ton oblačil in prihranila 805 tisoč ton emisij CO₂." Slovenska Humana zbere okoli tri tisoč ton rabljenih oblačil in obutve na leto, v družbi pa so izračunali, da so tako samo lani preprečili izpust okoli 13 tisoč ton CO₂ ter prihranili približno 12 milijonov litrov vode, 600 ton gnojil in 23 tisoč litrov pesticidov.

Kje končajo podarjena oblačila iz Slovenije

V Sloveniji je mreža 560 zabojnikov po večjih mestih, največ jih je v prestolnici – 90. Zbranih oblačil in obutev v Sloveniji ne sortirajo, temveč odpotujejo v sortirnice po svetu. "Tam oblačila razvrstijo v različne kategorije: oblačila za ponovno uporabo, oblačila, primerna za reciklažo, in tekstilni odpadki, primerni za obnovljivo energijo," nam pojasnijo. Dodajajo, da je sortiranje oblačil za ponovno uporabo delovno intenziven postopek, saj se vsak kos posamično pregleda in kategorizira. "Podatki nam kažejo, da sta približno dve tretjini zbranega tekstila v zabojnikih primerni za nadaljnjo uporabo."

Pri tem se srečujejo tudi z nekaj težavami, saj so zabojniki nenadzorovani in izpostavljeni. Tako jim v številne vlomijo, težava pa so tudi okoljsko ne dovolj ozaveščeni posamezniki, ki v zabojnike in obnje odmetavajo kosovne odpadke, športne pripomočke, električne aparate. Vse to morajo naši vozniki pospraviti za njimi, saj mora biti okolica zabojnikov urejena in čista." Žal takšnih stvari ne morejo preprečiti.

 

 

Zbrana oblačila iz Slovenije se prodajajo po trgovinah z rabljenimi oblačili v drugih evropskih državah in Afriki, medtem ko Humana Slovenija prodaja rabljena oblačila, zbrana v drugih evropskih državah, v štirih trgovinah po Sloveniji. "Z zbiranjem in prodajo rabljenih oblačil kumuliramo finančno osnovo, ki jo nato vlagamo v naše razvojno projektno delo. Finančno podpiramo številne projekte na področju trajnostnega kmetijstva in skrbi za okolje, razvoja skupnosti, zdravja in izobraževanja najbolj revnih prebivalcev našega planeta," odgovarjajo.

Prodaja se seli na splet

Kaj je torej razlog za upad lanskih prihodkov, ki je prekinil štiriletni niz rasti? Se spreminjajo trendi na področju mode iz druge roke, so ljudje pripravljeni plačati vse manj za tovrstna oblačila? "Trendi na področju počasne mode se spreminjajo v smeri, kot se spreminjajo tudi preostala področja modnega nakupovanja – v smer nakupov prek spleta. Ljudje se čedalje bolj usmerjajo v 'udobno' nakupovanje iz naslanjača doma, kar seveda vpliva tudi na trgovine z oblačili iz druge roke," odgovarjajo iz Humane. Da bi bili kupci pripravljeni plačati manj za oblačila iz druge roke, niso opazili: "Opažamo kvečjemu več strank, ki ta oblačila cenijo oziroma prepoznajo kakovost in hkrati cenijo oziroma podpirajo tudi razloge za nakup teh oblačil."

Maja Humski iz Humane je potrdila, da so lani eno poslovalnico zaprli: "Kar je, če gledamo na trgovine kot na celoto, povzročilo, da je prihodek manjši v primerjavi z minulim letom." Razloga za zaprtje je bila ugotovitev, da jim lokacija ne ustreza. Iz objavljenih podatkov v evidencah AJPES je videti, da se je za okoli petino zmanjšalo tudi število zaposlenih. Prav delovna sila pomeni največji strošek v trgovinah, drugi po velikost so najemnine, ki zanje – ne glede na dejavnost – niso nič ugodnejše. 

Kot rečeno, je ena od Humaninih trgovin v samem mestnem središču Ljubljane. Zakaj izbirajo ravno takšne lokacije? "Lokacije so najprimernejše zaradi dostopnosti in izpostavljenosti poslovalnic. Naše poslovalnice obiskuje veliko mladih in turistov, ki jih je več v mestnih središčih," so pojasnili.

V Sloveniji zaznavajo še eno posebnost: "Največji izziv pri poslovanju je za zdaj še počasnejše prilagajanje lokalnega prebivalstva na rabljena oblačila – čeprav opažamo povečanje zanimanja in razširjenost kupovanja rabljenih oblačil, to poteka počasneje kot v tujini." 

Po slabšem letu nadaljujejo zbiranje in prodajo rabljenih oblačil: "Želimo si čim boljšega poslovanja, saj je to finančna osnova, kot že rečeno, za naše projektno delo na področju trajnostnega kmetijstva in skrbi za okolje, razvoja skupnosti, zdravja in izobraževanja."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar