Manj vode, več skrbi: kako suša spreminja načrte podjetij na SV Slovenije

Poletja postajajo vse bolj vroča, padavin pa je vse manj in so vse bolj nepredvidljive. Posledice niso več omejene na kmetijstvo ali naravo, temveč vse bolj segajo tudi v gospodarstvo. V začetku avgusta je bila Mura med najmanj vodnatimi rekami v Sloveniji, podobno velja za Dravo, medtem ko so se gladine podzemnih voda po državi še naprej zniževale. ARSO je že julija med območji z zelo sušnimi razmerami izpostavljal tudi Pomurje in Podravje.

Za podjetja, ki vodo potrebujejo v proizvodnji, hlajenju ali drugih delih poslovanja, tako postaja njena razpoložljivost vse bolj pomemben poslovni dejavnik. V severovzhodni Sloveniji, kjer je vodni stres že postal del vsakdana, podjetja zato ne razmišljajo več zgolj o tem, kako zagotoviti dovolj vode za to poletje, temveč tudi, kako se pripraviti na prihodnja – z naložbami v učinkovitejšo rabo, recikliranje in alternativne vodne vire.

Prav kombinacija manjše razpoložljivosti vodnih virov in večje porabe pitne vode je po ocenah Mariborskega vodovoda iz Javnega holdinga Maribor (JHMB) trenutno največji izziv za zanesljivo oskrbo.

Za upravljavca vodooskrbnega sistema to ni več vprašanje posameznega sušnega poletja. Zaradi vse pogostejših in daljših suš že načrtujejo večmilijonske naložbe v krepitev sistema in zagotavljanje dodatnih vodnih virov. Kot poudarjajo pri JHMB, je cilj naložb "dolgoročno zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo ter zaščita obstoječih vodnih virov".

Maribor krepi vodovodni sistem za sušnejša obdobja

Med ključnimi projekti je celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo. "V prvi fazi so predvidene izgradnja rezervnega vodnega vira na Selniški dobravi in povezave do mestnega obroča. Projekt vključuje izgradnjo štirih vodnjakov s črpališči, transportnega in priključnega cevovoda ter pripadajočih objektov," so pri Mariborskem vodovodu povedali za Bloomberg Adria. S tem bi povečali varnost oskrbe in razbremenili oziroma dodatno zaščitili enega ključnih vodnih virov za Maribor, Vrbanski plato, ter druge obstoječe vodne vire.

V naslednji fazi so predvideni še nadaljnja zaščita Vrbanskega platoja zaradi njegovega strateškega pomena, gradnja novih vodohranov in povečanje pretočnosti sistema z rekonstrukcijo posameznih odsekov transportnih cevovodov.

"Gre za več dolgoročnih projektov, s katerimi želimo povečati odpornost vodooskrbnega sistema proti različnim tveganjem, med katera sodijo tudi vse pogostejša daljša sušna obdobja in posledice podnebnih sprememb," pravijo pri JHMB.

Med ključnimi projekti Mariborskega vodovoda je celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo. Foto: Bobo

Primer Maribora kaže, da se prilagajanje na pomanjkanje vode vse bolj seli iz okoljskih strategij v investicijske načrte. Za podjetja in infrastrukturo, ki so od vode neposredno odvisni, postaja vprašanje, kako zagotoviti dovolj vode v prihodnosti, vse bolj tudi vprašanje stroškov in konkurenčnosti.

Podjetja vodo že vključujejo v prihodnje naložbe

Podnebne spremembe in vse pogostejša sušna obdobja proizvodnje v podjetjih na severovzhodu Slovenije za zdaj še ne ustavljajo, vendar postajajo pomemben dejavnik pri dolgoročnem načrtovanju poslovanja. Podjetja vse več pozornosti namenjajo porabi vode, učinkovitosti proizvodnih procesov in zanesljivosti prihodnje oskrbe.

Pri Perutnini Ptuj porabo vode spremljajo na vseh pomembnejših proizvodnih lokacijah in jo vključujejo v upravljanje okoljskih in podnebnih tveganj. "Podnebne spremembe in vse pogostejša sušna obdobja so pomemben dejavnik pri upravljanju okoljskih tveganj v živilski industriji," poudarjajo. Vodna tveganja vključujejo tudi v procese upravljanja okoljskih in podnebnih tveganj.

Podjetje učinkovitejšo rabo vode vključuje tudi v večje investicije. Pri posodobitvah proizvodnih obratov spremljajo porabo vode in iščejo možnosti za nadaljnje zmanjšanje porabe, kjer je to tehnološko in higiensko izvedljivo. "Upravljanje vodnih virov je vključeno tudi v naš sistem okoljskega upravljanja, zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali z vlaganji, ki prispevajo k večji učinkovitosti rabe vode in dolgoročni odpornosti poslovanja," pravijo.

Podobno razmišljajo pri podjetju Radenska, kjer so naložbe, povezane z vodo, že vključene v strateške načrte. Med drugim načrtujejo obnovo vrtin, raziskave vodnih virov na svojem vrelčnem območju ter vlaganja v tehnologije, ki omogočajo bolj ekonomično in trajnostno rabo vode.

Za proizvajalca pijač je zanesljiv dostop do vode seveda neposredno povezan z njegovim poslovnim modelom. Pri Radenski zato pričakujejo, da bo pomen upravljanja vodnih virov v prihodnje še naraščal. "Glede na globalno stanje segrevanja bo oskrba z vodo ter samo upravljanje energentov in vode postalo eden najpomembnejših dejavnikov v poslovanju našega podjetja," ocenjujejo.

Podjetja zaradi vse večjega pomanjkanja vode že načrtujejo nove naložbe. Foto: Radenska

Za zdaj pomanjkanje vode podjetjem na severovzhodu Slovenije še ne prekinja proizvodnje, vendar podatki in njihovi investicijski načrti kažejo, da voda postaja vse pomembnejša surovina, katere razpoložljivost v prihodnje ne bo več samoumevna.

Povečana potreba po vodi se kaže že tudi zunaj industrije. Za namakanje je bilo glede na podatke Statističnega urada (Surs) v Sloveniji leta 2025 porabljenih 4,7 milijona kubičnih metrov vode, kar je 47 odstotkov več kot leto prej, čeprav se je površina namakanih zemljišč zmanjšala za sedem odstotkov. Še izraziteje se je povečala poraba podzemne vode, in sicer za 83 odstotkov. Surs povečanje povezuje tudi s sušnimi razmerami v poletnem obdobju.

Vprašanje zato ni več le, ali bo vode dovolj to poletje, temveč koliko bo stala prilagoditev na okolje, v katerem bo razpoložljive vode manj, potreba po njej pa bo vse večja.