Rok se izteče konec leta, Slovenija pa še daleč od cilja?

Plastika ima pomembno vlogo v številnih gospodarskih panogah. Uporablja se za embalažo za živila in medicinske pripomočke, v informacijski tehnologiji, letalski in vesoljski industriji ter avtomobilski proizvodnji.

V Ženevi so se pred kratkim zbrali predstavniki okoli 200 držav z namenom oblikovanja enega najpomembnejših svetovnih sporazumov za varovanje okolja – nadzora nad vse bolj razširjeno proizvodnjo plastike.

Dogovora niso sklenili predvsem zaradi globokih razhajanj med državami glede pristopa k reševanju "plastične krize". Na eni strani so države z močno petrokemično industrijo, kot sta Savdska Arabija in Rusija, ki želijo ohraniti sedanje modele proizvodnje plastike ter se osredotočajo predvsem na reciklažo kot rešitev. Na drugi strani pa so manjše države, skupaj z Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki poudarjajo, da je treba zmanjšati že samo proizvodnjo plastike – torej začeti pri izvoru težave. Zaradi nasprotujočih si interesov pogajanja niso obrodila sadov.

Na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo poudarjajo, da vodijo samo evidenco števila plastičnih nosilnih vrečk, ki so dane na trg, ne pa skupne količine vseh plastičnih vrečk, kot so vrečke za smeti ali zamrzovanje.

Pojasnjujejo, da so plastične nosilne vrečke opredeljene kot embalaža, namenjena kupcem na prodajnih mestih za prenos kupljenih izdelkov. Gre torej za tiste vrečke – z ročaji ali brez – ki jih kupci prejmejo ob nakupu.

Po klasifikaciji se glede na debelino stene delijo v tri skupine:

• zelo lahke vrečke – tanjše od 15 mikronov,

• lahke vrečke – med 15 in 50 mikronov,

• debelejše vrečke – 50 mikronov in več.

V prvih dveh kategorijah so tako imenovane lahke plastične nosilne vrečke, ki jih direktiva EU iz leta 2015 posebej obravnava in za katere je določila cilj zmanjšanja porabe. Samo najtanjše med njimi – tiste iz prve skupine – spadajo v kategorijo zelo lahkih, ki se pogosto še vedno uporabljajo pri pakiranju sadja in zelenjave.

 

Evropske države (še) niso enotne pri reševanju "plastične krize". Depositphotos

Do ambicioznega cilja EU le še nekaj mesecev

Podatki Eurostata kažejo, da je bilo leta 2022 v EU skupno porabljenih 29,8 milijarde lahkih plastičnih nosilnih vrečk, kar pomeni zmanjšanje za 4,7 milijarde vrečk v primerjavi z letom 2021. A kljub opaznemu upadu v zadnjih letih so številke še vedno precej nad zastavljenim pragom.

Po podatkih Evropske komisije je leta 2022 vsak prebivalec EU v povprečju porabil 66,6 lahke plastične vrečke. To je 14 odstotkov manj kot leta 2021, ko je povprečje znašalo 77 vrečk na osebo. 

Velike razlike so tudi med posameznimi državami članicami. Belgija, Poljska in Portugalska imajo najmanjšo porabo, le štiri, sedem oziroma 13 vrečk na prebivalca. Povsem drugače pa je v Litvi, Latviji in na Češkem, kjer so številke močno nad povprečjem. Slovenci letno porabimo skoraj 75 vrečk na prebivalca.

 

 

Direktiva iz leta 2015 od držav članic zahteva, da do 31. decembra 2025 dosežejo ciljno porabo največ 40 lahkih plastičnih vrečk na osebo na leto. Ta cilj se nanaša izključno na tako imenovane lahke vrečke z debelino med 15 in 50 mikroni in ne vključuje zelo lahkih plastičnih vrečk, ki se pogosto uporabljajo za pakiranje sadja in zelenjave.

Da bi dosegli ciljno porabo, je Slovenija sprejela ključne ukrepe, med katerimi je na prvem mestu prepoved brezplačnega ponujanja lahkih nosilnih vrečk na prodajnih mestih. Brezplačno so kupcem na voljo le še zelo lahke vrečke za pakiranje svežih nepredpakiranih živil, kot so sadje, zelenjava ali meso, pojasnjujejo na ministrstvu.

Poraba plastičnih vrečk se v Sloveniji ob tem tudi redno spremlja, dodajajo na ministrstvu. "Ukrepi niso omejeni le na prepoved brezplačnih vrečk – vključujejo tudi programe za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže, spodbujanje ponovne uporabe ter obveščanje javnosti o ciljih in pomenu zmanjšanja potrošnje."

Spar z odstranitvijo plastičnih vrečk prihrani 105 ton plastike

Za boljši vpogled v porabo plastičnih vrečk na terenu smo se obrnili tudi na slovenske trgovce. V Sparu so pojasnili, da so na začetku leta 2024 odstranili plastične vrečke na oddelku za sadje in zelenjavo, kar je del njihove trajnostne strategije, ki poteka v koraku z evropsko zakonodajo.

"Do zdaj je bila poraba plastičnih vrečk na naših oddelkih sadja in zelenjave velika – po naših izračunih s tem letno prihranimo približno 105 ton plastike, kar je izjemen dosežek v smeri zmanjšanja plastičnega odpada," pravijo pri Sparu. Kupce spodbujajo k uporabi večkratnih mrežastih vrečk, ki so dostopne za simbolično ceno 1,39 evra za paket dveh. Če kupec vrečko uporabi enkrat na teden, strošek na uporabo letno znaša le en cent.

Za tiste, ki mrežastih vrečk ne uporabljajo, Spar ponuja tudi biorazgradljive vrečke, ki so do okolja prijaznejša alternativa in stanejo 0,03 evra. Te vrečke so primerne za večkratno uporabo, kupci jih lahko uporabijo tudi za odlaganje bioloških odpadkov, ki jih nato lahko skupaj s kompostom zavržejo v naravo.

 

 

"Pri porabi vrečk beležimo pozitiven trend – v primerjavi z letom 2023 je poraba biorazgradljivih vrečk za tretjino manjša kot pri plastičnih vrečkah, medtem ko se je uporaba Sparovih mrežastih vrečk za večkratno uporabo več kot potrojila," pojasnjuje trgovec. "Verjamemo, da bo sčasoma potreba po biorazgradljivih vrečkah vse manjša, saj bodo kupci čedalje bolj navajeni prinašati svoje mrežaste vrečke za nakup sadja in zelenjave."

Enkratne plastične vrečke ostajajo – drugi trgovci še iščejo rešitve

Prizadevanjem za zmanjšanje količine plastičnih vrečk sledijo tudi pri Tušu, kjer so plastične nakupovalne vrečke izločili že pred leti. "Opažamo, da veliko kupcev uporablja nosilne vrečke za večkratno uporabo, torej pridejo v trgovino z lastnimi vrečkami."

V prodajalnah trgovske verige Tuš so kupcem na voljo tudi nosilne papirnate vrečke s FSC-certifikatom ali vrečke za večkratno uporabo. "Imamo tudi biorazgradljive vrečke, kupci pa se največkrat odločijo za nakup papirnatih vrečk," opažajo pri Tušu.

Ugotavljajo, da na oddelkih sadja in zelenjave kupci večinoma uporabljajo brezplačne vrečke za enkratno uporabo. "Omogočamo tudi uporabo vrečk za večkratno uporabo, ki smo jih v minulih letih kupcem večkrat brezplačno delili, vendar se uporaba omenjenih vrečk še ni uveljavila."

Poraba plastičnih vrečk na oddelkih sadja in zelenjave je še vedno velika. Depositphotos

 

Pri Mercatorju na naša vprašanja o porabi in uporabi plastičnih vrečk v svojih poslovalnicah niso odgovorili, pri Lidlu pa pravijo, da se trajnosti lotevajo celostno. Do konca leta nameravajo zmanjšati uporabo plastike za 30 odstotkov, embalaža lastnih blagovnih znamk pa bo v celoti reciklabilna in bo v povprečju vsebovala vsaj četrtino reciklata.

"Trenutno imamo za nakup sadja in zelenjave na Lidlovi tržnici na voljo plastične vrečke, ki jih ne zaračunavamo. Prav tako pa kupcem ponujamo tudi biorazgradljive vrečke kot bolj trajnostno alternativo. Te so plačljive in stanejo 0,03 centa za vrečko," pojasnjujejo v Lidlu.

Spomnijo, da so leta 2020 za nakup nepakiranega sadja in zelenjave kupcem ponudili tudi trajnostne vrečke za večkratno uporabo iz blaga, ki so s pomočjo nenehnega spodbujanja uporabe postale zelo priljubljene. Poleg tega opažajo, da vse več kupcev za sadje in zelenjavo uporablja lastne vrečke za večkratno uporabo.

Tudi Hofer za čim manj odpadne embalaže skrbi s številnimi ukrepi. Poudarjajo, da je večina sadja in zelenjave na njihovih policah pakirana v zaboje IFCO RCP za večkratno uporabo, plačljive biorazgradljive vrečke za sadje in zelenjavo pa so v svojih trgovinah uvedli novembra 2019.

"Zaradi varnosti ravnanja z živili še vedno ponujamo možnost uporabe brezplačnih lahkih plastičnih vrečk, ki so še vedno priljubljene pri kupcih. Odločitve o njihovem popolnem umiku še nismo sprejeli." Kupcem je na voljo tudi tretja možnost, da nepakirano sadje in zelenjavo ob nakupu namesto v plastične vrečke naložijo v lastno embalažo, kot so mrežaste vrečke za večkratno uporabo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar