Bitke pod visoko napetostjo: lastnikom zemljišč milijonske odškodnine zaradi daljnovodov?

Po spremembi energetskega zakona (EZ-2) maja lani se vrstijo zahteve lastnikov zemljišč, na katerih stojijo daljnovodi, po izplačilu odškodnin. Medtem ko lastniki opozarjajo na neurejeno lastninsko stanje, v energetskih podjetjih svarijo, da nekateri novi posredniki izkoriščajo pravne nejasnosti za zaslužek.

"V elektrodistribucijskih podjetjih se v zadnjem obdobju srečujemo s poskusom množičnega vlaganja tožb za odstranitev daljnovodov (ter druge gospodarske in javne infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije), ki stojijo na nepremičninah v zasebni lasti, za katere pa elektrodistribucijska podjetja nimajo vpisanih služnosti," priznavajo pri Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) distribucije električne energije.

Čeprav ima ta zgodba že dolgo brado, pa je kamen spotike prenovljeni energetski zakon (EZ-2), ki ureja razmerja med lastniki zemljišč in državo. Ta je po mnenju pravnikov odprl možnost za vnovično uveljavljanje zahtevkov glede služnosti, ki so bili nekoč že poravnani – ali pa nikoli formalno urejeni. Kaj pravi zakon?

Prvi odstavek 117. člena EZ-2 določa, da lahko postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice na zemljišču sproži le država, občina ali podjetje, ki gradi energetsko infrastrukturo – denimo daljnovod. Preden to stori, mora lastniku ponuditi odkup ali pogodbo o služnosti. Če se v 30 dneh ne dogovorijo, lahko sledi uradni razlastitveni postopek. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.

S tem je na zakonodajni ravni onemogočeno, da bi lastniki nepremičnin v varovalnih pasovih na upravno enoto vložili predlog za ustanovitev služnosti in s tem pridobili možnost, da zahtevajo plačilo odškodnine.

Eles: "Služnosti večinoma urejene, odškodnine redno izplačujemo"

V družbi Eles pojasnjujejo, da za gradnjo javne elektroenergetske infrastrukture praviloma sklepajo služnostne pogodbe, s katerimi lastniki zemljišč obdržijo pravico do uporabe svojih parcel. Ob začetkih gradenj novih objektov, ob rekonstrukciji in ob vzdrževanju že zgrajenih daljnovodov ažurno urejajo tudi morebitna odprta razmerja z lastniki nepremičnin, na katerih stoji prenosna infrastruktura.

"Z lastniki skupaj urejamo vpis služnostnih pravic v zemljiško knjigo in izplačilo odškodnin, če lastniki teh ob izgradnji daljnovoda niso prejeli," so zapisali. Višino odškodnine določa neodvisni sodni cenilec. Od leta 2019 do danes je Eles lastnikom zemljišč izplačal 9,5 milijona evrov odškodnin.

Če lastnik nepremičnine s ponujeno odškodnino ni zadovoljen, lahko zahteva, da odškodnino določi sodišče. V tem primeru sodnega cenilca imenuje sodišče. Doslej so lastniki nepremičnin sprožili 117 postopkov za določitev odškodnin prek sodišča, pravijo na Elesu. "Seznanjeni smo tudi z grožnjami s tožbami, a se z množičnimi tožbami za zdaj še ne srečujemo," dodajajo.

Distribucijska podjetja: Tožbe neutemeljene

V GIZ distribucije električne energije, ki zastopa elektrodistribucijska podjetja, pa se v nasprotju z Elesom v zadnjem obdobju srečujejo z množičnimi poskusi vlaganja tožb za odstranitev daljnovodov, češ da ti stojijo na zasebnih parcelah brez vpisane služnosti.

"Daljnovodi na teh zemljiščih stojijo že več desetletij, zgrajeni so bili na podlagi takrat veljavnih gradbenih dovoljenj in odločb občin. Gre za objekte gospodarske javne infrastrukture, ki napajajo tisoče gospodinjstev. Njihova odstranitev bi pomenila prekinitev dobave elektrike, tudi tožnikom samim," poudarjajo.

Zato v distribucijskih podjetjih pričakujejo, da bodo sodišča tožbe zavrnila kot neutemeljene, stroške postopkov pa naložila tožnikom. Sicer pa se zavzemajo za transparentno in zakonito urejanje razmerij z lastniki zemljišč ter za reševanje odprtih vprašanj v sodelovanju z vsemi pristojnimi organi.

Neurejena razmerja, stara več desetletij

Elektrifikacija in gradnja elektrovodov sta se na Slovenskem začeli v začetku prejšnjega stoletja, mreža 110 kilovatov daljnovodov se je gradila med letoma 1950 in 1970, mreža 220 in 400 kilovatov daljnovodov pa med letoma 1970 in 1990. "V tistem času je bil koncept lastninske pravice – sistem državne in družbene lastnine – drugačen, saj zasebne lastnine skoraj ni bilo in tudi predpisi, ki so se nanašali na pridobivanje zemljišč, kjer se je gradila javna infrastruktura, so odsevali duh časa," pojasnjujejo v Elesu.

Služnosti in pridobitve lastninske pravice se niso vpisovale v zemljiško knjigo, so pa lastniki nepremičnin prejeli odškodnine. Težave, s katerimi se spoprijemajo danes, torej deloma izvirajo iz koncepta osebne in družbene lastnine v tedanjem družbenem sistemu, kar v svojih odločitvah priznavata tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in Vrhovno sodišče.

Poleg tega je prihajalo tudi do izbrisov že vpisanih služnosti iz zemljiške knjige v povezavi s postopki denacionalizacije, saj so bile nepremičnine ob gradnji daljnovoda v družbeni lasti.

Posredniki obljubljajo "visoke odškodnine"

Eles opozarja tudi na pojav novoustanovljenih podjetij, ki se predstavljajo kot zastopniki lastnikov zemljišč. V zameno za visoke provizije (20 do 30 odstotkov od izplačane odškodnine) tem obljubljajo visoke izterjave.

V letu 2023 so pri Elesu prepoznali visoko tveganje v zvezi z izplačili odškodnin lastnikom zemljišč zaradi neurejenih služnosti. Tveganje je bilo povezano prav z nastankom podjetij, ki so za provizijo lastnikom zemljišč obljubljala urejanje služnosti v varovalnih pasovih. Zaradi uvedbe EZ-2 so razlogi, ki so bili podlaga za prepoznavo tveganja kot ključnega, odpadli.

"Ob redni prenovi stopnje realizacije ukrepov za zmanjšanje tveganj v juniju 2024 smo zato oceno tega tveganja ustrezno zmanjšali, vendar je zaradi odprtih postopkov še vedno nad mejo sprejemljivosti," so zapisali v letno poročilo. Pred uveljavitvijo EZ-2 so namreč upravne enote uvedle 121 postopkov, ki jih bodo morale zaključiti po EZ-1. Finančno izpostavljenost Elesa iz tega naslova ocenjujejo na okrog 2,1 milijona evrov. Leto prej so za zahtevke za ureditev služnosti namenili 2,4 milijona evrov.

Energetska podjetja zato pričakujejo, da bo država morala jasneje določiti, kako se bodo reševali stari primeri in kdo bo nosil breme morebitnih odškodnin. Po mnenju energetikov bi se ta problematika najpreprosteje rešila z interventnim zakonom, o čemer smo povprašali tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Tam pravijo, da elektrodistribucijska podjetja razmerja z lastniki zemljišč urejajo zakonito in transparentno, pri čemer jih ministrstvo podpira.

 

Sodna praksa pred EZ-2

Vrhovno sodišče je pred letom dni v eni izmed tožb lastniku nepremičnine, prek katere brez stvarnopravne podlage poteka daljnovod, odločilo, da ni mogoče odreči pravice zahtevati odstranitev objekta. A hkrati je dodalo, da mora sodišče pri odločanju iskati ravnovesje med javno koristjo (zagotavljanje električne energije) in ustavnim varstvom zasebne lastnine. Tožbo je razveljavilo in jo vrnilo v vnovično odločanje pritožbenemu sodišču.

Da so takšne tožbe neutemeljene, so se podrobno izrekli tudi distributerji. "Za vse daljnovode in infrastrukturne objekte za distribucijo električne energije, ki jih zadevajo predmetne tožbe, se skladno s 197. členom zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/02) šteje, da imajo uporabno dovoljenje, saj gre za objekte gospodarske javne infrastrukture, zgrajene pred 25. junijem 1991, ki danes napajajo veliko število transformatorskih postaj (TP) in merilnih mest, ki bi jim bila z izpolnitvijo tožbenih zahtevkov današnjih lastnikov zemljišč, ki vlagajo tožbe, onemogočena dobava električne energije," dodajajo.

Dopolnjeno z odgovorom MOPE.