Ali lahko ohranimo božično čarobnost, ne da bi škodili planetu

Praznična potovanja, obilje hrane, darila in okraski. Opis božičnega vzdušja ali onesnaževanje in kup odpadkov? Včasih se sploh ne zavedamo, koliko nekatere praznične tradicije škodijo okolju. Po nekaterih raziskavah vsaka oseba med praznično sezono ustvari več kot 600 kilogramov dodatnih emisij ogljikovega dioksida (CO₂). Da prazniki v prihodnosti ne bodo okoljska grozljivka, se moramo obrniti k trajnostnejšim praksam.

"V prazničnem obdobju sta dva ključna dejavnika, ki zelo negativno vplivata na okolje: povečana prometna obremenitev, s tem pa tudi večje emisije CO₂, ter znatno večja količina odpadkov," so pri Greenpeaceu izpostavili za Bloomberg Adria.

Poglejmo, kako vse škodujemo okolju med prazniki in kako lahko praznične tradicije naredimo bolj trajnostne.

Nepotrebno ustvarjanje odpadkov

Božič je čas obdarovanja, zaradi česar ljudje vsako leto decembra porabijo velike zneske za darila. Povprečen Američan vsako leto za božična darila porabi skoraj tisoč dolarjev, povečano potrošnjo pa potrjujejo tudi Slovenci, ki bodo letos za darila namenili od 100 do 200 evrov, okoli četrtina do 100 evrov, kaže raziskava družbe SES Slovenija in Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Medtem ko se trgovci po vsakem prazniku zadovoljni z izkupičkom, pomislite, koliko plastike, tekstila in nepotrebnih stvari se skriva v paketih pod božičnimi drevesi, ki bodo kmalu postali del odpadkov.

Poleg tega embalaža, v kateri prihajajo darila, pa tudi samo zavijanje daril prispevata k povečanju nastajanja odpadkov. Iz Greenpeacea navajajo, da se količina odpadkov med prazniki poveča za vsaj 25 odstotkov, kar se najbolje vidi po prenatrpanih zabojnikih dan po božiču.

"Zadostuje samo pogled v dnevno sobo po odpiranju daril in prešteti plastiki, ki jih proizvajalci uporabljajo kot embalažo, še zlasti pri otroških igračah. Večina embalaže za darila je izdelane iz mešanih materialov, ki jih je težko reciklirati in končajo neposredno na odlagališču. Vse to pa še dodatno ovijemo v darilni papir ali damo v darilne vrečke," razlagajo.

Depositphotos

 

Zaradi tega poudarjajo, da bi bila pozitivna sprememba vidna že, če bi namesto v nov papir za ovijanje darila te ovijali v reciklirane ali naravne materiale. Začele so se denimo uvajati trajnostne prakse na sejmih, vendar ne v vseh mestih in ne na vseh lokacijah.

Božični sejmi prav tako prispevajo k nastajanju dodatnih odpadkov. Čeprav so v številnih mestih sinonim za božično zabavo in druženje, se v malo več kot mesecu dni trajanja sejmov na gostinskih stojnicah pretirano uporablja plastika za enkratno uporabo. Iz Greenpeacea pojasnjujejo, kako jo je enostavno nadomestiti s kozarci, krožniki in jedilnim priborom za večkratno uporabo.

Kako najbolj škodimo okolju med prazniki?

Darila. Pogosto so božična darila vir dodatne plastike in tekstila ter na koncu odpadkov.

Embalaža. Težavo povzročata tako plastična embalaža kot zavijanje daril. S tem se količina odpadkov v času božiča poveča za 25 odstotkov.

Hrana. Praznične mize so pogosto polne odvečne količine hrane in slaščic, ki se pogosto zavržejo, čeprav so še vedno užitne.

Božična drevesa. Tako umetna kot prava božična drevesa so del netrajnostne prakse. Medtem ko umetna prispevajo k nastajanju odpadne plastike, rezanje pravih prispeva k nastajanju ogljikovega dioksida.

Potovanja. Število potovanj med prazniki se bistveno povečuje, kar povzroča večjo proizvodnjo ogljikovega dioksida.

Na to se navezuje tudi težava povečane količine zavržene hrane. Praznične mize so pogosto polne hrane, pijače in slaščic, količine pa so pogosto večje od objektivno potrebnih. Na primer, v Veliki Britaniji se za božič pripravi neverjetnih pet milijonov božičnih pudingov, dva milijona puric in 74 milijonov božičnih sadnih pit, ostanki teh jedi pa pogosto končajo na smetišču, medtem ko so še vedno užitni.

Depositphotos

 

Božična drevesa kot onesnaževalci

Za večino je najpomembnejša tradicija okraševanje božičnega drevesa. Ampak vas moramo razočarati, da ni pomembno, ali izbirate umetna ali prava drevesa, saj boste v obeh primerih verjetno škodovali okolju. Umetna božična drevesa so vir velikih količin plastike, ki je ne bo mogoče dovoljkrat uporabiti, da bi bila okoljsko sprejemljiva, težava pa so tudi prava drevesa.

Kako zaščititi okolje med prazničnim obdobjem?

Pazljivo zavijanje daril. Darila lahko zavijemo v reciklirane ali naravne materiale.

Podprite trajnostne božične sejme. Nekateri božični sejmi so uvedli trajnostne prakse, kot je uporaba skodelic za večkratno uporabo. Z vračanjem teh skodelic pripomorete k zmanjšanju odpadkov.

Zmernost pri hrani. Premišljeno pripravite hrano in piškote v količinah, ki jih boste pojedli.

Izberite trajnostnejši prevoz. Potovanje z vlakom ustvari 80 odstotkov manj ogljikovega dioksida kot potovanje z letalom.

Najemite božično drevesce. Nekatera podjetja ponujajo možnost najema božičnega drevesca, ki se po uporabi posadi nazaj v zemljo.

Po drugi strani pa pri Greenpeaceu pojasnjujejo, da se umetna drevesa pogosto izdelujejo iz PVC-ja, ki velja za eno najhujših vrst plastike, saj onesnažuje vso svojo življenjsko dobo.

"Drevesa, izdelana iz PVC-ja, je težko reciklirati, zato končajo na odlagališčih odpadkov, kjer sproščajo dodatne toplogredne pline in onesnažujejo ekosisteme z izpuščanjem nevarnih kemikalij. Zato, če se potrošniki odločijo za pravo drevo, naj ga poskušajo pridobiti iz lokalnega, trajnostnega nasada, in če je mogoče, poskrbijo za kompostiranje. Če se odločijo za novo umetno drevo, bi bilo dobro, da je zelo kakovostno, da bo dolgo trajalo in da ga je mogoče po potrebi odgovorno predati naprej," navajajo iz Greenpeacea.

Dodajajo tudi, da obstaja veliko priljubljenih idej, kako izdelati svoje drevo iz rabljenih materialov, na Hrvaškem pa že nekaj časa obstaja tudi možnost najema borovcev v loncih, ki se po uporabi vrnejo v zemljo.

Depositphotos

 

Prometno onesnaženje

Niti potovanja niso nič boljša za okolje. V vsakem hollywoodskem božičnem filmu je največja drama povezana s potovanji, zamudami letov ali prometnimi zastoji, in tako je tudi v resničnosti. Ljudje v tem obdobju pogosteje potujejo k svojim družinam ali, kot družina McCallister v priljubljeni seriji Sam doma (Home Alone), na počitnice.

Pričakuje se, da bo letos v času božiča vsaj 107 milijonov ljudi potovalo z avtomobilom in 7,85 milijona z letalom, temu številu pa je treba prišteti še tiste, ki bodo potovali z drugimi prevoznimi sredstvi.

Količina odpadkov se med prazniki poveča za najmanj 25 odstotkov

Vse to ne povzroča le prometnih zastojev in kaosa na letališčih in postajah, temveč tudi povečuje količino CO₂. Ker rešitev ni odpoved prazničnemu obisku družine, je za zmanjšanje negativnega vpliva na okolje pomembno upoštevati možnosti potovanja, ki manj onesnažujejo. Na primer, potovanja z vlakom proizvedejo 80 odstotkov manj ogljičnih emisij na osebo in na kilometer kot letenje.

Iz Greenpeacea opozarjajo na težavo višjih cen in slabše povezanosti v primeru uporabe bolj trajnostnega prevoza, torej vlakov. Kljub temu sklepajo, da je odvisno od posameznikov, ali bomo s svojim vedenjem prispevali k podnebni krizi ali ji v svojem mikrosvetu kljubovali, izbirajoč manj škodljive možnosti za naše okolje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar