Kako so borzno nevihto preživeli slovenski vzajemni skladi

Indeks strahu, ki meri negotovost vlagateljev, je po ponedeljkovem burnem borznem dogajanju poskočil na najvišjo vrednost po marcu 2020. Sredi tedna se je umiril na ravni pred objavo podatkov z ameriškega trga dela v petek. Se je strah naselil tudi med slovenske vlagatelje v vzajemne sklade? Kaj opažajo v družbah za upravljanje premoženja (DZU)?

Letošnjih 30 doseženih rekordov ameriškega indeksa S & P 500 in dvomestne donosnosti večine slovenskih blue chipov je k vlaganju v vzajemne sklade zvabilo mnoge male vlagatelje. Neto vplačila v sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU) so bila ob polletju druga največja v zgodovini, takoj za rekordnim letom 2021. 

Borzna nevihta je vplivala tudi na vzajemne sklade, ki jih upravljajo slovenski DZU. Vrednost enot premoženja v vzajemnih skladih je v ponedeljkovem trgovanju upadla za med odstotkom in 5,7 odstotka – odvisno od naložbene politike posameznega sklada. Največ je v enem dnevu izgubil sklad Triglava, ki nalaga v azijske delniške naložbe. Ne glede na ponedeljkov popravek navzdol donosnost vzajemnih skladov v zadnjih šestih mesecih po večini ostaja pozitivna.

NLB Skladi: 'Takšna volatilnost precej običajna'

"Letos družbe za upravljanje beležimo nadaljnje rasti vplačil v vzajemne sklade. Razloge gre iskati v lepih donosnostih, ki smo jih do pred mesecem dni beležili na kapitalskih trgih," menijo v NLB Skladih. S prodajo investicijskih skladov so v prvem polletju zabeležili 190,2 milijona evrov bruto prilivov v primerjavi s 114,4 milijona evrov v enakem obdobju lani.

V zadnjih dneh je dogajanje na kapitalskih trgih bolj turbulentno, v NLB Skladih pa zaznavajo povečano zanimanje vlagateljev, zakaj prihaja do padcev vrednosti enot premoženja podskladov. "Razloge gre iskati v več dejavnikih, ki so se zgodili dokaj sočasno; od slabših podatkov z ameriškega trga dela, dviga obrestne mere s strani japonske centralne banke in zaostrovanja geostrateške situacije na relaciji Iran-Izrael," so pojasnjevali vlagateljem. 

Kljub popravku cen navzdol ne beležijo povečanja izplačil, sporočajo. Razmerje med izplačili in vplačili letos v primerjavi z enakim obdobjem lani kaže na večjo rast vplačil v krovni sklad NLB Skladi kot izplačil iz krovnega sklada. "Finančna pismenost slovenskih vlagateljev se iz leta v leto izboljšuje in čedalje večji delež vlagateljev na podlagi preteklih izkušenj razume, da so burni in hipni odzivi v takšnih primerih odsvetovani," poudarjajo v NLB Skladih. Tako pričakujejo, da bo marsikateri vlagatelj trenutno negotovost na kapitalskih trgih znal izkoristiti sebi v prid z morebitnimi dodatnimi vplačili.

Triglav Skladi: 'Kratkoročnih odzivov vlagateljev ne beležimo'

Kot sporočajo iz drugega največjega upravljavca premoženja pri nas po tržnem deležu, so vzajemni skladi instrument dolgoročnega plemenitenja premoženja, zato večjih kratkoročnih odzivov strank ne beležijo. "Vezano na aktualno dogajanje na borzah lahko dodatno pojasnimo, da je dinamika na kapitalskih trgih normalen pojav, pri čemer se trenutna nihanja odvijajo po relativno dolgem obdobju močnih rasti," ocenjuje Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov v družbi Triglav Skladi.

Ivanović je naštel tudi verjetne razloge za nenadne upade vrednosti delnic:

•          Nekoliko slabši poslovni rezultati za prvo polletje glede na pretekla obdobja: "Podjetja so bolj previdna pri napovedovanju rasti. Odziv borznih cen na objave poslovnih rezultatov je do neke mere razumljiva, vendar smo daleč od močnega poslabšanja poslovanja ali celo recesije dobičkov," pojasnjuje.

•          Slabše objave makroekonomskih podatkov: "ZDA, ki so ohranjale presenetljivo močno in odporno gospodarstvo, so v avgustu postregle s slabšimi julijskimi podatki o brezposelnosti in industrijski aktivnosti. Nižja gospodarska aktivnost je dodaten moment, ki povzroči borzni popravek," pravi Ivanović. 

•          Navadno dolgim obdobjem skoraj neprekinjene rasti sledi obdobje borznega popravka: "Silovitost popravkov je pogosto pogojena s sprožanjem zapiranja nakupnih opcij, ko tečaji prebijejo določeno spodnjo mejo, kar prodaje samo še pospeši. Širok razmah izvedenih finančnih instrumentov pospešuje dnevne volatilnosti borznih trgov," meni Ivanović.

Generali Investments: 'Komuniciramo z vlagatelji, da ne bi sprejeli napačne odločitve'

V primerih povečane volatilnosti na trgih se pri Generali Investments uporabijo 'kriznega komuniciranja'. "Ob takih dogodkih so vse aktivnosti usmerjene v komunikacijo z vlagatelji, da ne bi sprejeli napačne odločitve. V preteklosti smo imeli že veliko takih primerov, iz katerih so se vlagatelji že marsikaj naučili," ocenjujejo v Generali Investments. 

Pri njih v zadnjih dneh odlivi ne odstopajo od povprečja v normalnih razmerah, so pa zaznali povečane transakcije -prenose znotraj krovnega sklada, kar je posledica prilagajanja portfelja novim tržnim razmeram. "Prilagajanje je šlo v obe smeri, tako iz delniških v obvezniški sklad kot iz denarnega v delniške sklade," opažajo v Generali Investments. Znotraj krovnega sklada lahko namreč vlagatelji brez davčnih posledic in drugih transakcijskih stroškov premaknejo sredstva v bolj varne naložbe in obratno.

Primorski skladi: 'Ocena pripravljenosti za prevzemanje tveganj'

Peter Mizerit iz Primorskih skladov vlagateljem, ki jih dogajanje v zadnjih dneh preveč vznemirja, svetuje naj ponovno ocenijo pripravljenost za prevzemanje tveganj. "Morda so izpostavljeni preveč volatilnim tipom naložb in bi bila zanje ustreznejša manj volatilna oblika," pravi Mizerit. Mešani in obvezniški skladi imajo načeloma nižjo nihajnost kot delniški skladi.

Po besedah Mizerita epizode burnega borznega dogajanja niso nič nenavadnega. "Zelo pomembno je, da imajo vlagatelji zastavljeno realno dolgoročno strategijo, temelječo na realnih predpostavkah in pričakovanjih, in nato te strategije ne opuščajo zaradi dnevnih nihanj," meni Mizerit. 

Kot nadaljuje, pa so pogovori o realnih pričakovanjih v desetletju, ko smo doživeli vse od ničelnih obrestnih mer, fiskalnih spodbud, kriptošpekulacij, visoke inflacije in evforiji glede umetne inteligence izjemno naporni. "Imamo občutek, da so šla pričakovanja v zadnjem letu dni predaleč glede na to, da gospodarska in geopolitična slika nista prav rožnati. Prilagoditev delniških vrednotenj na nižje ravni je blagodejna za izboljšanje možnosti prihodnjih donosov," ocenjuje Mizerit.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar